Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko se približamo nekdanjemu rastlinjaku med Giardini in Arzenalom v pričakovanju slovenskega paviljona, uzremo nenavaden objekt z industrijskim značajem in obliko, ki po večini ni vidna. Gre za industrijsko izdelano klet, namenjeno vkopu v zemljo, tokrat razstavljeno na površju. Do nje vodijo kovinske stopnice, v notranjosti pa nas pričaka izkušnja, ki spodbudi razmislek o naravi umetniškega dela in naših pričakovanj. Umetnica Nika Špan in kurator Vladimir Vidmar sicer s projektom Skrivnost vrta zate poudarjata tri vidike poti in tujosti, kar je tudi tema letošnjega bienala, kot si jo je zamislil kurator Adriano Pedrosa. Kaj natančneje je mišljeno s tujostjo in potjo, sta pojasnila v pogovoru, ustavili pa smo se tudi pri vprašanju umeščenosti projekta Skrivni vrt zate v javni prostor.
Foto: Katja Korba/STA (izrez iz originalne fotografije)
750 epizod
Spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini.
Ko se približamo nekdanjemu rastlinjaku med Giardini in Arzenalom v pričakovanju slovenskega paviljona, uzremo nenavaden objekt z industrijskim značajem in obliko, ki po večini ni vidna. Gre za industrijsko izdelano klet, namenjeno vkopu v zemljo, tokrat razstavljeno na površju. Do nje vodijo kovinske stopnice, v notranjosti pa nas pričaka izkušnja, ki spodbudi razmislek o naravi umetniškega dela in naših pričakovanj. Umetnica Nika Špan in kurator Vladimir Vidmar sicer s projektom Skrivnost vrta zate poudarjata tri vidike poti in tujosti, kar je tudi tema letošnjega bienala, kot si jo je zamislil kurator Adriano Pedrosa. Kaj natančneje je mišljeno s tujostjo in potjo, sta pojasnila v pogovoru, ustavili pa smo se tudi pri vprašanju umeščenosti projekta Skrivni vrt zate v javni prostor.
Foto: Katja Korba/STA (izrez iz originalne fotografije)
Pogovor z dr Andrejem Smrekarjem o razstavi Helena Vurnik, slikarka in oblikovalka v Narodni galeriji
Predstavitev mednarodnega festivala elektronske in hibridne umetnosti Ars electronica z naslovom Umetna inteligenca - Drugi jaz.
Slovar slovenskega knjižnega jezika geslo arbitrarnost razloži kot “možnost svobodnega odločanja, poljubnost”, v lingvistiki pa se ta pojem nanaša na odnos med označevalcem in označencem. Pomen, ki ga pripisujemo besedam, namreč ni nekaj danega in neizpodbitnega, temveč je stvar družbenega dogovora. Na procese in oblike ustvarjanja pomena se osredinja tudi razstava Arbitrarnost v besedi in vsakdanu, ki so jo nedavno odprli v ljubljanski Galeriji Vodnikove domačije Šiška. Nastala je po navdihu zgodovinskih avantgard, obdobja, v katerem so umetniki izrazito eksperimentirali s prepletanjem besede in podobe. V Likovnih odmevih razstavo predstavlja Iza Pevec, ki je pred mikrofon povabila umetnika Gorazda Krnca, sokustosa razstave Davida Kranzelbinderja, najprej pa se je o razstavi pogovarjala s sokustosinjo razstave, Petjo Grafenauer.
Pogovor s strokovnim vodjem kolonije Francom Geričem in kustosom Galerije - Muzeja Lendava Dubrovkom Baumgartnerjem o 45. mednarodni likovni koloniji v Lendavi
Pogovor s kustosinjo Majo Antončič o razstavi Vedno bom tu. Vedno v Galeriji sodobne umetnosti Celje
Odlomek iz knjige Andyja Warhola: Filozofija Andyja Warhola o lepoti
Pogovor s kustosinjo majo Marinkovski o pregledni razstavi Milene Lah v Pilonovi galeriji v Ajdovščini
Poogovor z Dejanom Mehmedovičem, Miro Ličen, Alešem Sedmakom in Simonom Kastelicom ob 30. obletnici Galerije Insula
V okviru 32. grafičnega bienala, ki poteka pod naslovom Kriterij rojstva, v Galeriji Jakopič razstavlja ena najpomembnejših predstavnic brazilske sodobne umetnosti in kulture Maria Bonomi. Ta mednarodno priznana umetnica na bienalu sodeluje že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Z umetnico se je pogovarjala Aleksandra Saška Gruden, o razstavi pa bo spregovorila tudi kustosinja Breda Škrjanec. foto: Urška Boljkovac / Arhiv MGLC
Pogovor z Ištvanom Ištom Huzjanom, dobitnikom Velike nagrade 21. bienala ob pregledni razstavi Meje v Mestni galeriji v Ljubljani
Pogovor o 32. grafičnem bienalu Kriterij rojstva z Nevenko Šivavec, Vladimirjem Vidmarjem in Miklavžem Komeljem.
V Moderni galeriji in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova sta na ogled zadnji dve od štirih razstava v okviru projekta, ki je raziskoval umetnost, prostore in diskurze osemdesetih let prejšnjega stoletja. Razstava Večmedijske prakse in produkcijska prizorišča v MSUM se osredinja predvsem na alternativno in subkulturno produkcijo 80tih let. Rastava Dediščina 1989 v Moderni galeriji pa ponovno uprizarja razstavo Jugoslovanski dokumenti, ki so jo leta 1989 v Sarajevu kot najvecˇji jugoslovanski razstavni projekt organizirali umetniki. Ob razstavah so izdali tudi knjigo Osemdeseta o osemdesetih, ki obravnava civilno druzˇbo osemdesetih let s pozicij piscev, rojenih v osemdesetih letih. Načrtujejo pa tudi knjigo OSEMDESETA – Slovenija in Jugoslavija skozi prizmo dogodkov, razstav in diskurzov, ki bo predstavila sˇirsˇi zgodovinski in druzˇbenopoliticˇni kontekst ter umetnostno produkcijo v posameznih jugoslovanskih republikah. Oddajo je pripravila Iza Pevec, njeni gostje pa so bili: direktorica MG + MSUM Zdenka Badovinac in kuratorja razstave Večmedijske prakse in produkcijska prizorišča Igor Španjol in Barbara Borčić.
Pogovor Aleksandre Saške Gruden s Tadejem Pogačarjem in nagrajencem Simonom Hudolinom Salčijem
Pogovor s slikarjem Aleksijem Kobalom o najnovejšem ciklusu slik barvna stran teme v koprski galeriji Loža
Pogovor z umetnico Niko Autor in kustosinjo Andrejo Hribernik ter soustvarjalcem zbornika Andrejem Šprahom in Cirilom Oberstarjem o projektu Obzornik 63 - vlak senc , ki zastopa Slovenijo na 57. mednarodnem likovnem bienalu v Benetkah.
Neveljaven email naslov