Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
''Lepa je skulptura, ki je ne zapreš, torej da material ostane v izvirni obliki,'' pravi kipar Primož Pugelj. Železni delci, zloženi kot luske, svetleča se rdeča masa, surov beton. Pa obraz, sestavljen iz devetih majhnih, kot na kakšni grafiki Andya Warhola, in tak, ki se zdi, kot bi ga pobrali z morskega dna. Vse to so ''kože'' obrazov, ki strmijo v prazno ali pa kar mižijo. Pugljeve maske pravzaprav vzpostavljajo vez z golo prisotnostjo biti. Odrešene so spola, simbolike, pomena. Čakajo torej na gledalčevo domišljijo. In kot med drugim zapiše kustos Jiři Kočica, želijo prikazati, ''kar kljub neštetim maskam iz zgodovine še ni bilo simbolizirano, ubesedeno, uprizorjeno ali upodobljeno''. V Galeriji S na Ljubljanskem gradu si v tem času lahko ogledamo razstavo Primoža Puglja z naslovom Začetek novembra, mi pa smo ga obiskali v njegovem ateljeju v Vnanjih Goricah, kjer ima tudi svojo galerijo.
Foto: Žiga Bratoš
766 epizod
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
''Lepa je skulptura, ki je ne zapreš, torej da material ostane v izvirni obliki,'' pravi kipar Primož Pugelj. Železni delci, zloženi kot luske, svetleča se rdeča masa, surov beton. Pa obraz, sestavljen iz devetih majhnih, kot na kakšni grafiki Andya Warhola, in tak, ki se zdi, kot bi ga pobrali z morskega dna. Vse to so ''kože'' obrazov, ki strmijo v prazno ali pa kar mižijo. Pugljeve maske pravzaprav vzpostavljajo vez z golo prisotnostjo biti. Odrešene so spola, simbolike, pomena. Čakajo torej na gledalčevo domišljijo. In kot med drugim zapiše kustos Jiři Kočica, želijo prikazati, ''kar kljub neštetim maskam iz zgodovine še ni bilo simbolizirano, ubesedeno, uprizorjeno ali upodobljeno''. V Galeriji S na Ljubljanskem gradu si v tem času lahko ogledamo razstavo Primoža Puglja z naslovom Začetek novembra, mi pa smo ga obiskali v njegovem ateljeju v Vnanjih Goricah, kjer ima tudi svojo galerijo.
Foto: Žiga Bratoš
Izraz scotoma na medicinskem področju označuje točko oslabljenega vida, fotograf Damjan Kocjančič, znan kot DK, pa ga metaforično razume kot vrzel v percepciji. Hkrati gre za naslov njegove konceptualno kompleksne razstave, ki je na ogled v ljubljanski Galeriji Jakopič, odpira pa vprašanja o pogledu in vrzeli v zaznavanju, prepoznavanju in dojemanju vidnega. Avtorjeva prva razstava abstraktnih fotografij na ogled postavlja nekaj več kot 90 fotografij, povezanih v šest serij. Ob razstavi so izdali obsežen katalog, za katerega je poleg kustosinje Marije Skočir besedilo prispevala tudi teoretičarka Marina Gržinić. FOTO: Masiv Vinson ob mraku, Antarktika; iz serije Jutrišnji spomini, avtor: DK, vir: MGML
Mednarodni grafični bienale je ob svojem nastanku leta 1955 predstavljal pomembno platformo mednarodnih stikov in sodelovanj, med drugim tudi z Japonsko. Od leta 1986 ga organizirajo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, kjer sta še do 19. maja na ogled dve razstavi, povezani z grafičnim bienalom in z Japonsko. Gostujočo razstavo Japonske Fundacije z naslovom Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v so v MGLC-ju so namreč pospremili še z manjšo razstavo, ki vizualizira sodelovanje med Japonsko in Jugoslavijo skozi prizmo grafičnega bienala. Njen naslov je Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja, pripravila pa sta jo Gregor Dražil in Nevenka Šivavec. Fotografija: Tetsuya Noda: Dnevnik, 11. september '68 (detajl); vir: MGLC
Osrečite sebe in družino! je veleval oglas loterije, ki so jo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja organizirali v pomoč zgraditve novih galerijskih prostorov današnje Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Hitrost in vnema, s katerima je galerija dobila svojo novo podobo, sta za današnji čas nepredstavljivi. Prav tako idealizem razstave, ki je prostore slovesno odprla in je imela zveneči naslov: Mir, humanost in prijateljstvo med narodi. Geslo loterije je hkrati naslov razstave Nike Autor v ljubljanskem Kulturnem centru Tobačna 001, na kateri umetnica idealistične podobe iz časa zidave galerije umetnica sooča z brezupnimi razmerami beguncev na slovenskih mejah leta 2016.
Pogovor s Kostjo Gatnikom, nagrajencem za življenjsko delo na 13. bienalu ilusatrcije v Cankarjevem domu v Ljubljani
Woman (Be)coming je naslov mednarodne skupinske razstave, ki so jo pretekli teden odprli v UGM Studiu v Mariboru. Umetnostna galerija Maribor jo je pripravila kot partnerka projekta Wom@arts, na njej pa se predstavlja 16 avtoric, ki so se udeležile štirih umetniških rezidenc. Razstava je prva od dveh zaporednih, na katerih skupaj sodeluje 32 ustvarjalk, pri čemer jim je kot navdih služilo prelomno delo Drugi spol Simone de Beauvoir, ki je izšlo pre 70. leti . O razstavi in delih se je v oddaji Likovni odmevi Aleksandra Saška Gruden pogovarjala z direktorico Umetnostne galerije Maribor Breda Kolar Sluga, ki je najprej spregovorila o skrivnostnem naslovu razstave:
Mir, enakost in mednarodno sodelovanje. To so ključna načela Gibanja neuvrščenih, ki je leta 1961 nastalo kot protiutež tedanji blokovski delitvi sveta. V ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova mu posvečajo razstavo Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih, ki poudarja predvsem ideje, ideale in načela, povezane s kulturno politiko gibanja. Postavlja jih v sodobni kontekst in zastavlja vprašanje, kakšna bi lahko bila neuvrščena sodobnost? Kustosinja Bojana Piškur je razstavo zasnovala mrežno in k sodelovanju povabila številne tuje umetnike, kuratorje in kuratorske skupine, ki razpirajo vpogled v kompleksna vprašanja, povezana z idejami in načeli gibanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
"Kaj je s sliko danes" je osrednje vprašanje pregledne skupinske razstave novejšega slikarstva v Sloveniji, ki bo še do 31. marca na ogled v Moderni galeriji v Ljubljani, na njej pa se predstavlja 23 avtorjev, rojenih pretežno v 70ih in 80ih letih prejšnjega stoletja. Naslov Čas brez nedolžnosti nakazuje zavest o dolgi in obremenjeni zgodovini tega medija, ki jo sodobna slika pogosto ozavešča. Oddajo o razstavi je pripravila Iza Pevec, pred mikrofon pa je poleg kustosinje Martine Vovk povabila še umetnike in umetnici Arjana Pregla, Katjo Felle, Uroša Weinbergerja, Adrijana Praznika, Viktorja Bernika in Nino Čelhar.
Pogovor s kustosinjo Simono Vidmar o razstavi ne glej nazaj, okej? v Umetnostni galeriji Maribor
Neveljaven email naslov