Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Častno gostovanje na frankfurtskem knjižnem sejmu ponuja veliko možnosti za predstavitev slovenske književnosti in drugih umetnostnih zvrsti pa tudi turizma, filozofije, kulinarike, gospodarstva … vsega pač, kar zaide v knjige. Eden najpomembnejših sadov te predstavitve, ki bo ostal še dolgo potem, ko se bodo vrata sejmišča zaprla, je nemška antologija slovenske lirike 20. in 21. stoletja Mein Nachbar auf der Wolke / Sosed na oblaku. Sestavili so jo Mathias Göritz, Amalija Maček in Aleš Šteger.
192 epizod
Pogovorno raziskovanje zanimivih književnih krajin z literati, prevajalci, teoretiki, profesorji, uredniki in drugimi, ki se posvečajo leposlovju in knjigi širše. Pogosto osvetljujemo opuse izbranih slovenskih in tujih literatov, razmišljamo o literarnih trendih in pretresamo strokovnejša vprašanja iz literarne vede.
Častno gostovanje na frankfurtskem knjižnem sejmu ponuja veliko možnosti za predstavitev slovenske književnosti in drugih umetnostnih zvrsti pa tudi turizma, filozofije, kulinarike, gospodarstva … vsega pač, kar zaide v knjige. Eden najpomembnejših sadov te predstavitve, ki bo ostal še dolgo potem, ko se bodo vrata sejmišča zaprla, je nemška antologija slovenske lirike 20. in 21. stoletja Mein Nachbar auf der Wolke / Sosed na oblaku. Sestavili so jo Mathias Göritz, Amalija Maček in Aleš Šteger.
Kako spodbujati otroke in mladino k branju kakovostne literature? Kako kakovostno literaturo približati čim več bralcem? Kako uveljaviti slovenske avtorje na tujih trgih? Kako jim najti dobrega založnika, ki bi bil pripravljen ne le izdati knjigo slovenskega avtorja, pač pa jo tudi primerno promovirati in ji poiskati bralce? Pri založbi KUD Sodobnost international odgovore na ta vprašanja ponujajo z različnimi programi in projekti, med katerimi so nekateri izjemno uspešni v mednarodnem merilu – eden izmed njih je projekt Naša mala knjižnica. Gostimo pomočnico glavne urednice Sodobnosti, urednico in lektorico Katjo Klopčič Lavrenčič in Katjo Kac, vodjo projekta Naša mala knjižnica in mednarodnega sodelovanja.
Jakob Jaša Kenda je svoj drugi potopisni roman postavil v domače kraje; ena izmed njegovih osrednjih protagonistk je krožna Transverzala, pot, ki jo je v stvarnem življenju pomagal trasirati prav Kenda sam. Drugi protagonist, če ga lahko tako imenujemo, pa smo mi, Slovenci – s svojo bolj ali manj lepo zgodovino, s svojimi bolj ali manj simpatičnimi posebnostmi. Avtorjev potopisni roman je, kot vsak roman, seveda fikcija, a tudi zavestno angažirano delo v nenehnem dialogu s stvarnim. V oddaji tudi nekaj o tem, kaj sploh je potopisni roman, osnovne podatke o celi in unikatno krožni Transverzali, ter tudi njen interaktivni zemljevid, pa najdete na www.transverzala.si.
V terminu Literarne matineje vas tokrat vabimo na sprehod skozi mehiške literarne pokrajine, od neznanih azteških avtorjev do Carlosa Fuentesa in Octavia Paza. Prav v Mehiki je izšel tudi prvi roman Južne Amerike, a šele tristo let pozneje kot v Evropi, saj je razvoj romana omejevala kraljevska odredba, ki je prepovedovala tako izvoz kot branje profanih zgodb, kakršni so bili tudi viteški romani, saj da bi take knjige lahko ogrozile duhovno zdravje Indijancev. Predlogo za to izjemno zanimivo popotovanje je pripravila Alenka Bole Vrabec, v radiofoni obliki pa je zaživelo pod režijsko taktirko Irene Glonar, in sicer kot oddaja Literarni večer.
Knjižna zbirka Moderni klasiki, naslednica slavnih predhodnic zbirke Sto romanov in zbirke 20. stoletje, je v dveh desetletjih slovenskim bralcem ponudila 117 vrhunskih del sodobne svetovne književnosti v prevodih naših najboljših prevajalcev. Zbirka od samih začetkov izhaja pod okriljem Cankarjeve založbe, njene knjige pa se ponašajo tudi z izbrano opremo in poglobljenimi spremnimi besedami. V oddaji jo predstavlja dr. Andrej Blatnik, eden izmed pobudnikov za njen nastanek in ves ta čas tudi urednik dela njenega knjižnega programa.
Pouk književnosti je eno od dveh temeljnih področij pouka slovenščine kot maternega jezika v našem javnem šolskem sistemu. Ste se kdaj vprašali, kakšno razumevanje pojma 'književnost' določa poučevanje književnosti, kdo vse odloča o tem, kateri avtorji, katera dela bodo del kurikuluma? Kateri dejavniki vplivajo na ta pouk, kakšen naj bi bil kompetenten učitelj književnosti? Na ta in številna druga vprašanja odgovarja dr. Boža Krakar Vogel v svoji znanstveni monografiji Didaktika književnosti pri pouku slovenščine. Nekaj odgovorov na raznolika vprašanja, ki jih odpira literarna socializacija mladih bralcev, pa podaja tudi v tokratni oddaji.
»Stockholmski javni promet vam podarja trenutke poezije. Med vožnjo z vlakom, podzemno železnico ali avtobusom lahko v miru preberete po eno pesem, tako da utegnete o njej razmisliti do naslednje postaje ali do konca vožnje. To je ena izmed konkurenčnih prednosti kolektivnega prometa,« je v uvodu knjige Poezija na poti, nastala je skoraj že davnega leta 1996, med drugim zapisal Bo Tengblad, šef komercialnega oddelka stockholmskega lokalnega prometa. V zbirki so zbrane pesmi, ki so se nekaj let prej začele pojavljati v vagonih in avtobusih. Oddaja o knjigi je bila leta 2001 posneta kot Literarni večer. Predlogo zanjo je napisala ustvarjalka Mihaela Hojnik (1946 - 2008), ki je v Stockholmu tudi živela, režiral pa Jože Valentič.
Aljoša Harlamov je v dobrem desetletju, kolikor aktivno soustvarja naše knjižno prizorišče, slednjemu že vtisnil izrazit pečat. Na njem se giblje v različnih vlogah: kot urednik, kritik, avtor, publicist, predvsem pa kot zelo relevanten bralec. Leta 2016 je doktoriral iz slovenskega modernističnega romana, dve leti pred tem pa za svoje kritiško delo prejel Stritarjevo nagrado. Je glavni urednik Cankarjeve založbe, ob tem pa sourednik njenega leposlovnega programa. Človek z jasno predstavo o tem, kaj naj bi počel urednik za leposlovje – in stvarno presojo tega, kar v danih okoliščinah lahko počne.
Tanja Petrič je dodobra doma v leposlovju. Z njim se ukvarja kot literarna kritičarka, prevajalka in urednica. Kot književna prevajalka deluje na nemškem govornem področju, ob leposlovju pa prevaja tudi humanistiko. Za svoje prevajalsko delo je doslej prejela nagrado Lirikonov zlat in nagrado Radojke Vrančič za najboljšo mlado prevajalko. Nedavno je prevzela tudi mesto predsednice upravnega odbora Društva slovenskih književnih prevajalcev. Tokrat z njo o prevajanju leposlovja, položaju književnih prevajalcev danes, pa tudi o tem, kako se nemščina prilega slovenščini.
Niso redki poznavalci literature, ki menijo, da je sonet najtežja in najbolj žlahtna pesniška oblika. Pesnik in kritik Nicolas Boileau-Despréaux, znameniti pisec prve francoske poetike, je celo sodil, da res dober sonet pride med bralce le vsakih sto let. V slovenski poeziji se je sonet uveljavil z vrhunsko sonetistiko Franceta Prešerna, a ta pesniška oblika stopila v naš prostor že prej, v baroku. Predlogo za oddajo, ki je bila leta 2002 v režiji Jožeta Valentiča posneta kot Literarni večer, je pripravil pokojni pesnik in prevajalec Ciril Bergles, poezijo pa interpretirata dramska igralca Slavko Cerjak in Boris Juh.
Ta čas nečasa - Rime z gora, posnetek literarno-glasbenega dogodka izpod gora, so misli in besede, slutnje in premisleki ali verzi iz novonastajajočih del sodobnih slovenskih pisateljev in pesnikov: Vlada Žabota, Vladimirja Kovačiča, Ferija Lainščka, Borisa A. Novaka, Željka Kozinca, Toneta Peršaka, dr. Iztoka Tomazina, Igorja Likarja, Vinka Moederendorferja. Dostopen je tudi v AV obliki na spletnih straneh ARS-a in MMC-ja, z njim pa smo zaznamovali tudi 80. jubilej posebnega gosta dogodka in srečanja Ervina Fritza.
Ontološka individualnost pesmi po dr. Branetu Senegačniku obstaja tudi in predvsem v tem, da z nekega bolj ali manj individualnega gledišča razpira »uvid«, »perspektivo« na vse bivajoče. Pesem šele po tem in prav po tem – je pesem. O tem in o pesniškem doživljaju, v katerem se ta perspektiva razpira, v oddaji; pa tudi o tem, zakaj je lirična poezija ena najbolj izmuzljivih literarnih zvrsti, ki obenem zahteva osebno vpletenje, večje in usodnejše od vpletenja v drugih literarnih zvrsteh. avtorica fotografije: Tatjana Splichal
»Mislim, da je kritik tudi varuh pravic potrošnika,« meni Matej Bogataj, ki je v dobrih treh desetletjih kritiškega delovanja ustvaril obsežen, domala nepregleden opus literarnih in gledaliških kritik. Objavljal jih je in jih v skoraj vseh slovenskih časopisih in revijah, pa tudi na valovih nacionalnega radia. Tokrat z njim o literarni kritiki in vprašanjih, ki jih ta danes poraja. Kaj zaznamuje dobro, tehtno literarno kritiko? Kako se je družbena vloga kritika in kritike spreminjala? Kakšno vlogo igra v času, ko Slovenija vse bolj drsi v amaterizem?
»Kakor koli obračamo potencialno slavne slovenske figure, vedno bomo na neki točki trčili ob Prešerna. Kult oziroma mit nacionalnega pesnika se kaže kot neizprosen tank, ki nonšalantno pregazi tekmece in jih povaljane pusti v blatu,« v knjigi Prešeren po Prešernu: kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika, razmišlja izr. prof. dr. Marijan Dović. Dan pred 220. obletnico Prešernovega rojstva vas vabimo k poslušanju Dovićevega eseja »Prešernov kult in namišljeni sindromi«, ki je nastal na podlagi sklepnega poglavja omenjene knjige.
Kako letošnja nagrajenca za najboljši prvenec in nagrado Radojke Vrančič vidita svoje ustvarjanje, tudi v trenutnih razmerah, kakšna so njuna ustvarjalna in delovna izhodišča, na kakšne težave sta naletela pri svojem delu? Ob pogovoru z nagrajencema predstavljamo tudi odlomke iz izbranih del. Oddaja je nastala v sodelovanju s 36. Slovenskim knjižnim sejmom, Društvom slovenskih pisateljev in Društvom slovenskih književnih prevajalcev.
Da je dr. Sarival Sosič ljubitelj umetnosti, nam pove že pogled v njegovo izobrazbo: je učitelj glasbene vzgoje, diplomirani komparativist, profesor umetnostne zgodovine in doktor znanosti, službuje pa kot kustos v Mestni galeriji Ljubljana. V zadnjih štirih letih se je podpisal še pod tri romane in prvi med njimi, Starec in jaz, je bil nominiran tudi za nagrado kresnik. Kako umetnost vstopa v naša življenja, kaj pomeni v njih? In kaj se mora zgoditi, kaj mora v sebi začutiti človek, ki ima za sabo dobrih pet desetletij življenja, da začne strastno pisati romane? Kako se pisanje leposlovja prepleta z likovno in glasbeno umetnostjo? Na ta in druga vprašanja Sosič odgovarja tako, kot živi: pristno, dinamično, polno.
Arhivska igrana oddaja Hvalnica vinu je je kot oddaja Literarni večer z naslovom Pohvala vinu v avtorstvu Branka Šömna nastala davnega leta 1985, ko je bil odnos do alkohola drugačen, v nekem smislu tolerantnejši kot je danes. A to ji ne jemlje svojevrstnega čara, ki je v odličnem sozvočju z današnjim martinovim. Kakor tudi ne širine: v njej lahko prisluhnete izboru ljudske in avtorske književnosti – slovenske poezije in proze. S prvovrstno igralsko zasedbo.
Ko je na dan pred božičem leta 2012 odjeknila vest, da se je poslovil Dennis O'Driscoll, sta nenadnost in nepričakovanost njegove smrti pretresla vse, ki so ga poznali – bodisi osebno bodisi prek njegovih del. O'Driscoll ni bil le uveljavljeni irski pesnik in eminentni kritik, najprej in predvsem je bil izjemen ljubitelj in poznavalec poezije. O poeziji, pesnikih, njihovi družbeni vlogi, pa tudi o svoji lastni pesniški poetiki je spregovoril v pogovoru za naš radio, ki je nastal dobro leto pred O'Driscollovo smrtjo.
Poznamo več oblik branja in v digitalni dobi se vse prepogosto dogaja, da izgubljamo zmožnost za najpomembnejšo izmed teh oblik, namreč zmožnost za osredotočeno, poglobljeno branje daljših besedil. Zakaj je pomembno, da to zmožnost gojimo in razvijamo, kako to storiti in kako je število posameznikov, ki tako branje obvladajo, povezano z inovativnim, spodbudnim življenjskim okoljem dr. Miha Kovač razlaga v svoji knjigi Berem, da se poberem. 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih.
V Vroclavu so podelili nagrado angelus, najpomembnejše priznanje na področju leposlovja za srednjeevropske avtorje, objavljene na Poljskem. Med štirinajstimi nominiranci jo je prejel Goran Vojnović za roman Jugoslavija, moja dežela. Nagrada je neposredno povezana s stoletja dolgo tradicijo mesta Vroclav, kot mesta srečevanj in dialoga. Nagrado podeljujejo letno pisateljem iz srednje Evrope, katerih dela načenjajo najpomembnejše teme tega trenutka, spodbujajo razmislek in širijo poznavanje drugih kultur. Med drugim so jo prejeli Miljenko Jergović, Georgi Gospodinov, Svetlana Aleksijevič, Péter Esterházy in Josef Škvorecký, Drago Jančar pa je bil zanjo nominiran z romanom To noč sem jo videl. Akademski profesor in literarni kritik Piotr Śliwiński je ob nagradi kot univerzalno razsežnost romana omenil "neujemljivost sebe in svoje identitete", v oddaji, ki je nastala pred tremi leti, pa Goran Vojnović poda svoj pogled na ustvarjanje ob izbranih odlomkih iz njegovih romanov Jugoslavija, moja dežela in Figa.
Med petimi nagradami, ki jih je leta 1895 v svoji oporoki predvidel Alfred Nobel, je bila ena namenjena ustvarjalcu, ki je na literarnem področju ustvaril "najbolj izjemno delo v idealni smeri". V luči nedavne razglasitve letošnje prejemnice Nobelove nagrade za literaturo z dr. Nado Grošelj razmišljamo o tem, kako se je spreminjalo razumevanje Nobelove oporoke in s tem meril za izbiro nagrajenca, kaj vse je pogojevalo izbire nagrajencev pa tudi o tem, kako in koliko se je odbor Švedske akademije za literarne nagrade pri izbiranju uspeval izogniti politizaciji nagrade.
Neveljaven email naslov