Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pisatelj Ciril Kosmač v romanu Pomladni dan prikazuje kruto usodo Primorcev v prvi polovici 20. stoletja, katerih življenje sta oblikovali dve svetovni vojni in fašistično preganjanje v obdobju med njima. Oddajo je pripravila profesorica slovenščine na gimnaziji Bežigrad v Ljubljani Nada Barbarič. Brala sta igralec Branko Jordan in napovedovalka Lidija Hartman, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Sara Železnik, ton in montaža Nejc Zupančič. Režija: Klemen Markovčič.
Pisatelj Ciril Kosmač v romanu Pomladni dan prikazuje kruto usodo Primorcev v prvi polovici 20. stoletja, katerih življenje sta oblikovali dve svetovni vojni in fašistično preganjanje v obdobju med njima. Oddajo je pripravila profesorica slovenščine na gimnaziji Bežigrad v Ljubljani Nada Barbarič. Brala sta igralec Branko Jordan in napovedovalka Lidija Hartman, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Sara Železnik, ton in montaža Nejc Zupančič. Režija: Klemen Markovčič.
58 epizod
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
Pisatelj Ciril Kosmač v romanu Pomladni dan prikazuje kruto usodo Primorcev v prvi polovici 20. stoletja, katerih življenje sta oblikovali dve svetovni vojni in fašistično preganjanje v obdobju med njima. Oddajo je pripravila profesorica slovenščine na gimnaziji Bežigrad v Ljubljani Nada Barbarič. Brala sta igralec Branko Jordan in napovedovalka Lidija Hartman, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Sara Železnik, ton in montaža Nejc Zupančič. Režija: Klemen Markovčič.
Pisatelj Ciril Kosmač v romanu Pomladni dan prikazuje kruto usodo Primorcev v prvi polovici 20. stoletja, katerih življenje sta oblikovali dve svetovni vojni in fašistično preganjanje v obdobju med njima. Oddajo je pripravila profesorica slovenščine na gimnaziji Bežigrad v Ljubljani Nada Barbarič. Brala sta igralec Branko Jordan in napovedovalka Lidija Hartman, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Sara Železnik, ton in montaža Nejc Zupančič. Režija: Klemen Markovčič.
Ian McEwan je eden najbolj prepoznavnih britanskih pisateljev. V slovenščino imamo prevedena številna njegova dela, med njimi romane Cementni vrt, Amsterdam, Sobota, Na obali Chesil, Pokora, Solar ter V imenu otroka. McEwan se je rodil leta 1948 v mestecu Aldershot v Angliji. Kot pisatelj se je najprej preizkusil v pisanju kratkih zgodb in bil za zbirko z naslovom Prva ljubezen, zadnji obredi tudi nagrajen. Sledila je Bookerjeva nagrada leta 1998 za roman Amsterdam, skupno pa je bil za to nagrado nominiran kar šestkrat. Literarni večer o njegovem literarnem ustvarjanju je leta 2012 pripravila prevajalka njegovih del Miriam Drev. Avtorica scenarija in prevajalka odlomkov: Miriam Drev, interpreta: Gregor Gruden, Zvone Hribar, režiserka: Irena Glonar, napovedovalca: Igor Velše, Lucija Grm, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Nejc Zupančič, urednika oddaje: Marko Golja, Ana Rozman, leto nastanka: 2012.
Stefan Zweig, ki se je rodil leta 1881 na Dunaju in po letih izgnanstva umrl leta 1942 v Riu de Janeiru, velja za enega ključnih avtorjev modernizma. Literarni večer bo posvečen njegovim znamenitim Novelam o strasti. Kot je zapisal Zweigov tesni prijatelj in upravljavec njegove zapuščine Richard Friedenthal, te "črpajo iz bogastva vpogledov v človeška razmerja in konflikte, vpogledov, do katerih je prihajal v svojih popotnih letih. Zweig je s prožnim, skoraj nervozno vibrantnim slogom, ubesedoval sodobna psihološka dognanja in jih vpletal v svoje téme". Oddajo je pripravila Ana Jasmina Oseban, ki je tudi prevedla odlomke iz njegove novele Strah in avtobiografije z naslovom Včerajšnji svet. Interpretirajo Robert Prebil, Martina Maurič Lazar in Jernej Kuntner, vezno besedilo bereta Mateja Grahovac in Ivan Lotrič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar in Nejc Zupančič, režija Jože Valentič, redakcija Tesa Drev Juh, posneto leta 2016.
Francoska pisateljica ruskega rodu Nathalie Sarraute (roj. l. 1900, umrla l. 1999) je napisala več romanov, dram in esejev ter bila pripadnica skupine, ki je utemeljila tako imenovani "novi roman". Rodila se je v mestu Ivanovo v Rusiji in začela svojo poklicno pot kot odvetnica. Svoj najbolj znani roman Otroštvo, izdan leta 1983 pri ugledni založbi Gallimard, je napisala šele pri enainosemdesetih. V njem predeluje svoje doživljanje v rosnih letih. Resda sta ji bili bolezen in revščina prihranjeni, a so njena pričakovanja, razočaranje in prizadetost v odnosu do staršev postali vir osebnega in literarnega poglabljanja. Skratka, gre za roman, v katerem občutimo nevralgične točke otroštva, ki jih avtorica opisuje s prizadetim, a dostojanstvenim obujanjem spominov. Avtorica oddaje je Nada Barbarič Naskov, prevajalka Tadeja Krečič, interpretka Polona Juh, bralec Aleksander Golja, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, leto nastanka 2015.
Četrtega avgusta 1904 se je rodil poljski pisatelj Witold Gombrowicz. Vabimo vas, da poslušate Literarni večer ob stoletnici umetnikovega rojstva, ki ga je pripravil Mladen Pavičić. Pisatelja, tudi jedkega družbenega kritika, v slovenščini poznamo po romanih Ferdydurke, Pornografija, Transatlantik in Kozmos, pa tudi po Dnevniku. Nekatera njegova dramska besedila so bila na slovenskih odrih tudi uprizorjena. Avtor literarnega večera je Mladen Pavičić, prevajalca Katarina Šalamun-Biedrzycka in Mladen Pavičić, igralca Tone Kuntner in Pavle Ravnohrib, napovedovalca pa Simona Juvan in Janez Dolinar. Glasbena oprema: Marko Stopar, ton in montaža: Mirko Marinšek, režija: Jože Valentič. Urednika oddaje sta Vlado Motnikar in Staša Grahek. (Ponovitev.)
Minilo je 110 let od začetka prve svetovne vojne. O tem spopadu so govorili tudi pesniki in pisatelji. V Literarnem večeru Podobe "velikih strahot" nam pesnica in vsestranska umetnica Ifigenija Simonovič predstavlja razsežnosti in tragiko prvega velikega spopada dvajsetega stoletja. Za ponazoritev človeških stisk v vojni je izbrala odlomke z dopisnic in iz dnevnikov Lorenca Prestorja in Janeza Zupana ter v okviru slovenske literarne zakladnice odlomke iz del Ivana Cankarja, Iga Grudna, Antona Podbevška, Pavla Golie in Alojza Gradnika. Avtorica scenarija je Ifigenija Simonović, napovedovalca Jasna Rodošek in Matjaž Romih, dramski igralci Darja Reichman, Matej Puc in Matija Rozman, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina in režiser Jože Valentič. Produkcija leta 2014.
Mineva 100 let od smrti Josepha Conrada, ki sodi med najpomembnejše britanske pisatelje. Rodil se je na Poljskem leta 1857 kot Teodor Józef Konrad Nałecz-Korzeniowski. Odraščal je v Krakovu, leta 1878 se je zaposlil v angleški mornarici, kmalu postal britanski državljan, leta 1895 pa je mornarico zapustil in se posvetil pisateljevanju. Pisal je v angleščini. V središču njegovih del so močni posamezniki, ki se v tujih krajih znajdejo sredi usodnih dogodkov in moralnih preizkušenj. Nina Grahek Križnar je v oddajo uvrstila odlomke iz Conradovih romanov Srce teme, Lord Jim in Z zahodnimi očmi. Avtorica scenarija Nina Grahek Križnar, prevajalci Mart Ogen, Avgust Petrišič in Miha Avanzo, napovedovalca Igor Velše in Jasna Rodošek, dramski igralec Slavko Cerjak, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Gabrijela Čepič in režiser Jože Valentič. Urednika oddaje Staša Grahek, Matej Juh. Posneto leta 1997.
Aldous Huxley je napisal skoraj petdeset knjig in bil kar devetkrat nominiran za Nobelovo nagrado za književnost. Slišali boste odlomke iz romanov Kontrapunkt življenja, Groteskni ples in Krasni novi svet – predvsem zadnji več kot 90 let po izidu ostaja izjemno aktualna družbena distopija. Avtor scenarija je Marjan Kovačevič Beltram, prevajalci Janez Gradišnik, Jože Udovič in Boris Verbič, interpretira Zvone Hribar, vezno besedilo bere Simona Juvan, glasbena oprema Marko Stopar, zvok in montaža Miro Marinšek, režiser Gregor Tozon, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh, produkcija leta 1994.
21. julija 2024 je minilo sto let, odkar se je v Šempolaju pri Nabrežini rodil slovenski pisatelj, dramaturg, esejist, prevajalec, profesor Alojz Rebula. Umrl je pred šestimi leti. Stoletnico rojstva obeležujemo z Literarnim večerom, ki na osnovi novele z naslovom Votel je Kras prikaže izjemno pisateljsko mojstrstvo Alojza Rebule. Sicer ob imenu avtorja triindvajsetih romanov, treh dram, več knjig dnevnikov in esejev po navadi pomislimo na romane V Sibilinem vetru, Senčni ples ali Nokturno za Primorsko, čeprav je pisal tudi druge različne žanre in krajša prozna besedila. O noveli Votel je Kras je leta 2001 oddajo pripravil Janez Povše. Bralec Klemen Konda, igralca Maša Derganc in Uroš Smolej, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, režiser Gregor Tozon, asistentka režije Helena Mugerle, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2001.
Pesnik in prevajalec Ciril Bergles je leta 1984 v samozaložbi objavil pesniški zbirki Vaje za svetlobo in Na poti v tišino. Zbirki vsebujeta že vrsto značilno Berglesovih pesmi in verzov, na primer "Vsaka pesem / je majhna molitev." V zbirki Na poti v tišino je Bergles celo napovedal motiviko zbirke Ellis Island, toda miniti so morala še štiri leta, da je v zbirki Aleph zbirka o zdomstvu izšla in da so jo brali vsi, ki so se zanimali za sodobno slovensko poezijo. Bergles je bil ob njenem izidu še neznanka, toda pozneje je iz zbirke v zbirko utrjeval sloves pesnika, ki piše pretanjeno gejevsko in religiozno liriko. Uveljavil se je tudi kot prevajalec, ki je med drugim pripravil antologijo Sodobna španskoameriška poezija. Ob 90. obletnici rojstva lahko pesnika in njegovo poezijo spoznate v Literarnem večeru. Avtor scenarija Muanis Sinanović, režiserka Saška Rakef, bralec Renato Horvat, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Živa Čebulj je prevajalka, pesnica, prevodoslovka in gledališka lektorica. Poleg proznih avtorjev prevaja tudi poezijo in dramska besedila. Za prevod prvega dela osebne antologije Andrée Chedid Ubesediti pesem je pred dvema letoma dobila nagrado Radojke Vrančič, lani pa so ji pri založbi Poetikon izdali tudi pesniški prvenec Sama ljubezen je to. V oddaji se ji posvečamo kot prevajalki. Poleg njenih razmišljanj o prevajanju boste poslušali tudi odlomke iz romanov v njenem prevodu: V odsotnosti moških Philippa Bessona, Pripoveduj jim o bitkah, kraljih in slonih Mathiasa Enarda in Tisto neustavljivo Metke Zupančič ter nekaj pesmi Andrée Chedid. Avtorja oddaje Matej Juh, Živa Čebulj, prevajalka Živa Čebulj, interpreta Branko Jordan in Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Produkcija 2024.
Oddaja ob maturi 2024. Naslov tematskega sklopa 'Ujeti ali svobodni' nazorno opisuje stanje v družbi - nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je očitna. Scenarij Nejc Rožman Ivančič, igralki Barbara Cerar in Gaja Filač, bralec Renato Horvat. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2024.
Ujeti ali svobodni? Francoski eksistencialistični pisatelj in filozof Jean-Paul Sartre je človeku pripisoval polno odgovornost za svoja dejanja, saj so ta posledica posameznikove svobodne volje. V drami Zaprta vrata dogajanje - oziroma bolje rečeno: razčiščevanje - oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor: pekel. Avtor oddaje Marko Trobevšek, prevajalka: Draga Ahačič, Vloge so interpretirali: sobar: Matija Rozman, Garcin: Benjamin Krnetić, Ines: Maja Sever, Estelle: Nina Valič. Spremno besedilo sta brala Renato Horvat in Lidija Hartman, odlomke iz Sartrovih razmišljanj pa Ivan Lotrič. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema: Nina Kodrič Hudej, ton in montaža: Urban Gruden in Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Produkcija: 2020
"O Goga, Goga, čudovito mesto! Človek sovraži to dolgočasje, bolan je od zaprašenih sob; toda če odhaja v svet, se ne sme mnogo ozirati – izstopil bi sicer z voza in ostal za zmeraj." Mogoče pa je Goga kako drugo mesto, kjer je prav tako hudo po sobah? In meščani – so se sposobni osvoboditi travmatične ujetosti v preteklost? Grumova drama Dogodek v mestu Gogi je skoraj sto let po nastanku še vedno enako aktualna, najsi spremljamo njeno konkretno zgodbo ali pa v njej prepoznavamo brezčasne osebne stiske in splošno stanje duha. Groteska brez zunanjega dogajanja ali značilnega dramskega konflikta, a s toliko več zavrte notranje napetosti, je ena izmed štirih dramskih besedil, predvidenih za maturitetni esej 2024. Avtorica oddaje je Iva Ciglar. Igralci: Violeta Tomič, Mojca Ribič, Božo Vovk, Milan Štefe, Damjana Černe in Ivan Rupnik, bralca Maja Šumej in Matjaž Romih. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, asistent zvoka Sandi Zgonc. Režiser Jože Valentič. Leto produkcije: 1999.
Cikel Ars teatralis se z literarnim večerom, posvečenim 100. obletnici rojstva pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha vrača na odrske deske Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z neposrednim radijskim prenosom na programu Ars in Radiu Trst A.Večer se začne s Slutnjo, verzi še ne šestnajstletnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938. Pesnik, ki se je izražal s številnimi psevdonimi, med njimi kot Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh, je bil rojen v Šoštanju, mestu z največjo tovarno usnja na Balkanu, z obubožanim delavstvom, s premožnimi trgovci, revnimi kmeti in precej močno nemškutarsko manjšino. To okolje ga je kot rahločutneža navdalo z iskreno in nadčasovno človečnostjo. V njegovi poeziji zasledimo prepletanje lirike socialnega realizma s stilističnimi prvinami ekspresionizma. Pogosto se usmerja v človekovo notranjost, k čustvom in mislim, in čeprav zna biti abstrakten, je hkrati razumljiv, preprost. Predvojno motiviko pozneje preobrazi v partizansko liriko in postane njen najpomembnejši slovenski predstavnik. Kot zapiše scenarist dogodka Vlado Vrbič, "šestnajstletnik obsoja socialne krivice, šestnajstletnik, sedemnajstletnik, osemnajstletnik, devetnajstletnik, dvajsetletnik ljubi in kliče k uporu. Enaindvajsetletnik je izkrvavel med svojimi verzi: toda za kar sem umrl, bilo je premalo umreti. Vse to je Kajuh." Režiser Alen Jelen, ki je tudi idejni vodja radijsko-gledaliških srečevanj Ars teatralis, v ospredje postavlja Kajuhovo poezijo in nekakšen sprehod skozi njegovo ustvarjanje, ki je odrsko in radijsko intimen. Tu so na primer pesmi Novoletni sonet, Kadar padajo snežinke, Večerna impresija, Divje kakor lačni psi, Pesem talcev, Ne joči, mati, Ob slovesu, Dekle v zaporu in cikel Ljubezenske. Pa pisma, med njimi dopisovanje z materjo in njegovo ljubeznijo Silvo Ponikvar. Nastopajo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tepšić, Danijel Malalan in povezovalka Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja dopolnjuje glasba, z njo večer povežeta violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic.Dogodek pripravljajo program Ars Radia Slovenija, SSG Trst, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst in Radio Trst A.
Nora Helmer, posameznica, ki se je iz moževe (in še prej očetove) lepe lutke z natančno določeno vlogo v družini in družbi prebudila v samozavestno žensko, ki zahteva enakopraven položaj v zakonu, je prav gotovo ena izmed »žensk na odru sveta«, kot je naslov tematskega sklopa za maturitetni esej 2023. Osrednje poudarke drame je za literarni večer pripravil Andrej Koritnik, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Vič. Literarni večer bo v živo izveden na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, sledil pa mu bo pogovor o Nori z dijaki, ki ga bo vodil urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka: Saška Rakef PerkoIgralci: Tjaša Železnik, Matej Puc, Sabina Kogovšek in Željko Hrs
Slovenska reformacija je bila prelomno obdobje, ki je s prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini (od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pesmaric, pravnega dela in slovnice) postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika. Trubarja in slovensko reformacijo v oddaji predstavlja Saša Pergar. Interpretirajo: Aleš Valič, Brane Grubar in Blaž Šef Režiserka: Ana Krauthaker Napovedovalca: Jasna Rodošek, Ivan Lotrič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Nejc Zupančič Leto produkcije: 2017
Francis Scott Fitzgerald (1896–1940) je v Velikem Gatsbyju, velikem romanu ameriške književnosti iz dvajsetih let 20. stoletja, prikazal vso plehkost tedanje visoke družbe, tako stare aristokracije kot novodobnih povzpetnikov, ki se na poti do uspeha brez zadržkov odločajo za močno sumljive bližnjice. Roman se začenja z očetovim nasvetom: 'Kadar bi koga kritiziral, pomisli, da vsi niso uživali takih ugodnosti, kot si jih imel ti.' Nato pa se potopimo v pripoved o svetu razkošnega blišča in človekove notranje bede, o povzpetništvu in hoji prek drugih ljudi, o hlepenju po nedosegljivi ljubezni in neuresničljivih ameriških sanjah ter o osebnih tragedijah. Zelena lučka, ki na drugi strani zaliva obljublja ljubezensko in družbeno srečo, ugasne. Poudarke maturitetnega branja bomo slišali v Literarnem večeru, ki ga je Program Ars organiziral v sodelovanju z Gledališčem Koper. Večeru v Mali dvorani gledališča je sledil še pogovor z dijaki Gimazije Koper. Scenarij: Marjetka Krapež Prevod: Tomaž Metelko Interpret: Rok Matek Režija: gledališka režija Renata Vidič, radijska režija Alen Jelen Napovedovalka: Eva Longyka Marušič Glasbenik: Robert Vatovec Tonska mojstra: Urban Gruden in David Lap Redaktor in moderator: Vlado Motnikar
Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.
V prvem delu romana Lojzeta Kovačiča Prišleki smo spremljali fanta iz narodnostno mešane družine, ki se je iz Basla v Švici preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko in nato v Ljubljano. V drugem delu se je fant že nekoliko prilagodil novemu okolju, a se je tudi pri nas začela 2. svetovna vojna. Oddajo je leta 2010 pripravila Nada Barbarič. Odlomke je interpretiral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek in Vladimir Tušek. Režija: Grega Tozon.
Lojze Kovačič sodi med tiste pisatelje, ki snov izrazito zajemajo iz svojega lastnega življenja, vendar z natančno introspekcijo in slogovno prepričljivostjo spreminjajo osebne spomine v prave literarne umetnine. Prvi del romana pripoveduje o avtorjevi zgodnji mladosti, ko se je družina Kovačič iz Basla v Švici, kjer je imel oče krznarsko delavnico, preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko. Oddajo je leta 2002 pripravila profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad Nada Barbarič, odlomke je bral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Simona Juvan. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Martin Florijančič. Režija: Irena Glonar.
Neveljaven email naslov