Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pesnico Vittorio Colonna (1492–1547) literarna zgodovina uvršča v tok petrarkizma, a je izjemen pojav in njen pesniški pomen presega zgodovinsko dobo njenega življenja. Colonna je izvirala iz mogočnega aristokratskega rodu, bila deležna vrhunske humanistične izobrazbe in postala edinstvena intelektualka v specifičnem okolju renesančne družbe. Že v mladih letih se je uveljavila kot pesnica, sčasoma pa je postala eno najslavnejših pesniških imen 16. stoletja. Posebno znamenito je njeno dolgoletno prijateljstvo z Michelangelom Buonarottijem, za katerega je ustvarila rokopis svoje duhovne poezije. Sloviti umetnik, čigar duhovnost jo je močno zaznamovala, pa jo je upodobil na svojih risbah in ji posvetil nekaj svojih najlepših stihov. V slovenščini lahko beremo njeno poezijo v prevodu Alojza Gradnika, Braneta Senegačnika in Mateja Veniera; izšla je v knjigi Soneti v zbirki Sidera pri založbi Družina.
Avtorja prevodov: Brane Senegačnik, Matej Venier;
avtor scenarija: Brane Senegačnik;
režiserka: Ana Krauthaker;
bralca: Eva Longyka Marušič, Igor Velše;
interpretka: Ana Urbanc;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojstra zvoka: Sonja Strenar in Matjaž Miklič;
urednica oddaje: Tina Kozin,
produkcija 2024.
57 epizod
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
Pesnico Vittorio Colonna (1492–1547) literarna zgodovina uvršča v tok petrarkizma, a je izjemen pojav in njen pesniški pomen presega zgodovinsko dobo njenega življenja. Colonna je izvirala iz mogočnega aristokratskega rodu, bila deležna vrhunske humanistične izobrazbe in postala edinstvena intelektualka v specifičnem okolju renesančne družbe. Že v mladih letih se je uveljavila kot pesnica, sčasoma pa je postala eno najslavnejših pesniških imen 16. stoletja. Posebno znamenito je njeno dolgoletno prijateljstvo z Michelangelom Buonarottijem, za katerega je ustvarila rokopis svoje duhovne poezije. Sloviti umetnik, čigar duhovnost jo je močno zaznamovala, pa jo je upodobil na svojih risbah in ji posvetil nekaj svojih najlepših stihov. V slovenščini lahko beremo njeno poezijo v prevodu Alojza Gradnika, Braneta Senegačnika in Mateja Veniera; izšla je v knjigi Soneti v zbirki Sidera pri založbi Družina.
Avtorja prevodov: Brane Senegačnik, Matej Venier;
avtor scenarija: Brane Senegačnik;
režiserka: Ana Krauthaker;
bralca: Eva Longyka Marušič, Igor Velše;
interpretka: Ana Urbanc;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojstra zvoka: Sonja Strenar in Matjaž Miklič;
urednica oddaje: Tina Kozin,
produkcija 2024.
Dušan Šarotar, slovenski avtor v središču letošnje Vilenice, je avtor desetih proznih in treh pesniških knjig. Čeprav v njegovem opusu prevladujejo pripovedna dela, je zanj značilno pesniško občutje sveta, namesto dogajanja imajo prednost sugestivno razpoloženje, podobe, milje, občutki, spomin in praspomin. Avtorica oddaje Diana Pungeršič, igralec Željko Hrs, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič Posneto avgusta 2024
Argentinska ustvarjalka Samanta Schweblin je dedinja literarnega fantastičnega realizma; v svojih besedilih se poigrava z ustaljenostjo, sprejemljivostjo, posmehuje se naravnim zakonom in konvencionalnemu razmišljanju. V svojih delih v minimalističnem in poetičnem slogu izrisuje like, ki jih zaznamujeta občutka latentne grožnje in nevarnosti. Avtorica scenarija in prevajalka: Veronika Rot; režiserka: Ana Krauthaker; bralca: Lidija Hartman, Aleksander Golja; interpreti: Nina Valič, Asja Kahrimanović, Tine Možic; glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar; mojster zvoka: Nejc Zupančič, urednica oddaje: Tina Kozin, Posneto leta 2016.
Korintska nevesta in Bog in bajadera sta bili do nedavna še neprevedeni baladi Johanna Wolfganga Goetheja. Zdaj ju imamo v prevodu Mateja Venierja, ki je dosledno upošteval tudi formalno zgradbo verzov, stopic in rim. Ode velikega nemškega pesnika, pisatelja in polihistorja Johanna Wolfganga Goetheja Matej Venier tudi predstavlja, poslušamo pa tudi glasbo, ki jo je navdihnila prav Goethejeva balada Bog in bajadera. Igralec Blaž Šef, bralka Ana Bohte, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2024.
Heinrich Mann je bil eden najopaznejših predstavnikov nemške književnosti v prvi polovici 20. stoletja. Rodil se je leta 1871 v Lübecku kot najstarejši otrok v znameniti literarni družini, iz katere izvirajo tudi njegov mlajši brat, nobelovec Thomas Mann, ter v naslednji generaciji rojeni pisatelji in zgodovinarji Golo Mann, Klaus Mann in Erika Mann. Zaslovel je z romanom Profesor Nesnaga iz leta 1904. Prevajalci Janko Moder, Fran Bradač in Seta Oblak, avtor scenarija Matej Venier, interpret Blaž Šef, režiser Klemen Markovčič, napovedovalka Mateja Perpar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Herman Koch, rojen leta 1953, je eden najbolj branih nizozemskih avtorjev – med širše bralstvo, tudi ameriško, mu je uspel preboj z napetim psihološkim romanom Večerja, po katerem so posneli tudi film z Richardom Gerom v glavni vlogi, roman pa so prevedli v kar 45 jezikov. V Literarnem večeru, ki ga je pripravila Stana Anželj, Hermana Kocha spoznamo prek odlomkov iz dveh njegovih romanov: Vikenda z bazenom iz leta 2011 in Jarka iz leta 2016 (odlomke je prav tako prevedla Stana Anželj). Oba sta napisana v za pisatelja značilnem jedkem tonu in s psihološkimi zankami, v katerih so storilci tudi žrtve. Interpretirajo Boris Ostan, Primož Pirnat in Brane Grubar, vezno besedilo bere Mateja Perpar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Igor Likar, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2017.
Ian McEwan je eden najbolj prepoznavnih britanskih pisateljev. V slovenščino imamo prevedena številna njegova dela, med njimi romane Cementni vrt, Amsterdam, Sobota, Na obali Chesil, Pokora, Solar ter V imenu otroka. McEwan se je rodil leta 1948 v mestecu Aldershot v Angliji. Kot pisatelj se je najprej preizkusil v pisanju kratkih zgodb in bil za zbirko z naslovom Prva ljubezen, zadnji obredi tudi nagrajen. Sledila je Bookerjeva nagrada leta 1998 za roman Amsterdam, skupno pa je bil za to nagrado nominiran kar šestkrat. Literarni večer o njegovem literarnem ustvarjanju je leta 2012 pripravila prevajalka njegovih del Miriam Drev. Avtorica scenarija in prevajalka odlomkov: Miriam Drev, interpreta: Gregor Gruden, Zvone Hribar, režiserka: Irena Glonar, napovedovalca: Igor Velše, Lucija Grm, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Nejc Zupančič, urednika oddaje: Marko Golja, Ana Rozman, leto nastanka: 2012.
Stefan Zweig, ki se je rodil leta 1881 na Dunaju in po letih izgnanstva umrl leta 1942 v Riu de Janeiru, velja za enega ključnih avtorjev modernizma. Literarni večer bo posvečen njegovim znamenitim Novelam o strasti. Kot je zapisal Zweigov tesni prijatelj in upravljavec njegove zapuščine Richard Friedenthal, te "črpajo iz bogastva vpogledov v človeška razmerja in konflikte, vpogledov, do katerih je prihajal v svojih popotnih letih. Zweig je s prožnim, skoraj nervozno vibrantnim slogom, ubesedoval sodobna psihološka dognanja in jih vpletal v svoje téme". Oddajo je pripravila Ana Jasmina Oseban, ki je tudi prevedla odlomke iz njegove novele Strah in avtobiografije z naslovom Včerajšnji svet. Interpretirajo Robert Prebil, Martina Maurič Lazar in Jernej Kuntner, vezno besedilo bereta Mateja Grahovac in Ivan Lotrič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar in Nejc Zupančič, režija Jože Valentič, redakcija Tesa Drev Juh, posneto leta 2016.
Francoska pisateljica ruskega rodu Nathalie Sarraute (roj. l. 1900, umrla l. 1999) je napisala več romanov, dram in esejev ter bila pripadnica skupine, ki je utemeljila tako imenovani "novi roman". Rodila se je v mestu Ivanovo v Rusiji in začela svojo poklicno pot kot odvetnica. Svoj najbolj znani roman Otroštvo, izdan leta 1983 pri ugledni založbi Gallimard, je napisala šele pri enainosemdesetih. V njem predeluje svoje doživljanje v rosnih letih. Resda sta ji bili bolezen in revščina prihranjeni, a so njena pričakovanja, razočaranje in prizadetost v odnosu do staršev postali vir osebnega in literarnega poglabljanja. Skratka, gre za roman, v katerem občutimo nevralgične točke otroštva, ki jih avtorica opisuje s prizadetim, a dostojanstvenim obujanjem spominov. Avtorica oddaje je Nada Barbarič Naskov, prevajalka Tadeja Krečič, interpretka Polona Juh, bralec Aleksander Golja, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, leto nastanka 2015.
Četrtega avgusta 1904 se je rodil poljski pisatelj Witold Gombrowicz. Vabimo vas, da poslušate Literarni večer ob stoletnici umetnikovega rojstva, ki ga je pripravil Mladen Pavičić. Pisatelja, tudi jedkega družbenega kritika, v slovenščini poznamo po romanih Ferdydurke, Pornografija, Transatlantik in Kozmos, pa tudi po Dnevniku. Nekatera njegova dramska besedila so bila na slovenskih odrih tudi uprizorjena. Avtor literarnega večera je Mladen Pavičić, prevajalca Katarina Šalamun-Biedrzycka in Mladen Pavičić, igralca Tone Kuntner in Pavle Ravnohrib, napovedovalca pa Simona Juvan in Janez Dolinar. Glasbena oprema: Marko Stopar, ton in montaža: Mirko Marinšek, režija: Jože Valentič. Urednika oddaje sta Vlado Motnikar in Staša Grahek. (Ponovitev.)
Pesnik, pisatelj, prevajalec in literarni zgodovinar Peter Svetina ni le odličen ustvarjalec in poznavalec leposlovja, pač pa tudi velik ljubitelj čaja. Ljubezen do tega napitka je združil z ljubeznijo do pisane besede in poglobljenim literarnozgodovinskim znanjem – in nastala je zanimiva, poučna, pa tudi duhovita refleksija o tem, kako poparek listov čajevca stopa v slovensko književnost. Urednica oddaje je Tina Kozin, produkcija leta 2024.
Oddaja ob maturi 2024. Naslov tematskega sklopa 'Ujeti ali svobodni' nazorno opisuje stanje v družbi - nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je očitna. Scenarij Nejc Rožman Ivančič, igralki Barbara Cerar in Gaja Filač, bralec Renato Horvat. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2024.
"O Goga, Goga, čudovito mesto! Človek sovraži to dolgočasje, bolan je od zaprašenih sob; toda če odhaja v svet, se ne sme mnogo ozirati – izstopil bi sicer z voza in ostal za zmeraj." Mogoče pa je Goga kako drugo mesto, kjer je prav tako hudo po sobah? In meščani – so se sposobni osvoboditi travmatične ujetosti v preteklost? Grumova drama Dogodek v mestu Gogi je skoraj sto let po nastanku še vedno enako aktualna, najsi spremljamo njeno konkretno zgodbo ali pa v njej prepoznavamo brezčasne osebne stiske in splošno stanje duha. Groteska brez zunanjega dogajanja ali značilnega dramskega konflikta, a s toliko več zavrte notranje napetosti, je ena izmed štirih dramskih besedil, predvidenih za maturitetni esej 2024. Avtorica oddaje je Iva Ciglar. Igralci: Violeta Tomič, Mojca Ribič, Božo Vovk, Milan Štefe, Damjana Černe in Ivan Rupnik, bralca Maja Šumej in Matjaž Romih. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, asistent zvoka Sandi Zgonc. Režiser Jože Valentič. Leto produkcije: 1999.
Cikel Ars teatralis se z literarnim večerom, posvečenim 100. obletnici rojstva pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha vrača na odrske deske Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z neposrednim radijskim prenosom na programu Ars in Radiu Trst A.Večer se začne s Slutnjo, verzi še ne šestnajstletnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938. Pesnik, ki se je izražal s številnimi psevdonimi, med njimi kot Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh, je bil rojen v Šoštanju, mestu z največjo tovarno usnja na Balkanu, z obubožanim delavstvom, s premožnimi trgovci, revnimi kmeti in precej močno nemškutarsko manjšino. To okolje ga je kot rahločutneža navdalo z iskreno in nadčasovno človečnostjo. V njegovi poeziji zasledimo prepletanje lirike socialnega realizma s stilističnimi prvinami ekspresionizma. Pogosto se usmerja v človekovo notranjost, k čustvom in mislim, in čeprav zna biti abstrakten, je hkrati razumljiv, preprost. Predvojno motiviko pozneje preobrazi v partizansko liriko in postane njen najpomembnejši slovenski predstavnik. Kot zapiše scenarist dogodka Vlado Vrbič, "šestnajstletnik obsoja socialne krivice, šestnajstletnik, sedemnajstletnik, osemnajstletnik, devetnajstletnik, dvajsetletnik ljubi in kliče k uporu. Enaindvajsetletnik je izkrvavel med svojimi verzi: toda za kar sem umrl, bilo je premalo umreti. Vse to je Kajuh." Režiser Alen Jelen, ki je tudi idejni vodja radijsko-gledaliških srečevanj Ars teatralis, v ospredje postavlja Kajuhovo poezijo in nekakšen sprehod skozi njegovo ustvarjanje, ki je odrsko in radijsko intimen. Tu so na primer pesmi Novoletni sonet, Kadar padajo snežinke, Večerna impresija, Divje kakor lačni psi, Pesem talcev, Ne joči, mati, Ob slovesu, Dekle v zaporu in cikel Ljubezenske. Pa pisma, med njimi dopisovanje z materjo in njegovo ljubeznijo Silvo Ponikvar. Nastopajo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tepšić, Danijel Malalan in povezovalka Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja dopolnjuje glasba, z njo večer povežeta violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic.Dogodek pripravljajo program Ars Radia Slovenija, SSG Trst, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst in Radio Trst A.
Nora Helmer, posameznica, ki se je iz moževe (in še prej očetove) lepe lutke z natančno določeno vlogo v družini in družbi prebudila v samozavestno žensko, ki zahteva enakopraven položaj v zakonu, je prav gotovo ena izmed »žensk na odru sveta«, kot je naslov tematskega sklopa za maturitetni esej 2023. Osrednje poudarke drame je za literarni večer pripravil Andrej Koritnik, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Vič. Literarni večer bo v živo izveden na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, sledil pa mu bo pogovor o Nori z dijaki, ki ga bo vodil urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka: Saška Rakef PerkoIgralci: Tjaša Železnik, Matej Puc, Sabina Kogovšek in Željko Hrs
Slovenska reformacija je bila prelomno obdobje, ki je s prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini (od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pesmaric, pravnega dela in slovnice) postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika. Trubarja in slovensko reformacijo v oddaji predstavlja Saša Pergar. Interpretirajo: Aleš Valič, Brane Grubar in Blaž Šef Režiserka: Ana Krauthaker Napovedovalca: Jasna Rodošek, Ivan Lotrič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Nejc Zupančič Leto produkcije: 2017
Francis Scott Fitzgerald (1896–1940) je v Velikem Gatsbyju, velikem romanu ameriške književnosti iz dvajsetih let 20. stoletja, prikazal vso plehkost tedanje visoke družbe, tako stare aristokracije kot novodobnih povzpetnikov, ki se na poti do uspeha brez zadržkov odločajo za močno sumljive bližnjice. Roman se začenja z očetovim nasvetom: 'Kadar bi koga kritiziral, pomisli, da vsi niso uživali takih ugodnosti, kot si jih imel ti.' Nato pa se potopimo v pripoved o svetu razkošnega blišča in človekove notranje bede, o povzpetništvu in hoji prek drugih ljudi, o hlepenju po nedosegljivi ljubezni in neuresničljivih ameriških sanjah ter o osebnih tragedijah. Zelena lučka, ki na drugi strani zaliva obljublja ljubezensko in družbeno srečo, ugasne. Poudarke maturitetnega branja bomo slišali v Literarnem večeru, ki ga je Program Ars organiziral v sodelovanju z Gledališčem Koper. Večeru v Mali dvorani gledališča je sledil še pogovor z dijaki Gimazije Koper. Scenarij: Marjetka Krapež Prevod: Tomaž Metelko Interpret: Rok Matek Režija: gledališka režija Renata Vidič, radijska režija Alen Jelen Napovedovalka: Eva Longyka Marušič Glasbenik: Robert Vatovec Tonska mojstra: Urban Gruden in David Lap Redaktor in moderator: Vlado Motnikar
Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.
V prvem delu romana Lojzeta Kovačiča Prišleki smo spremljali fanta iz narodnostno mešane družine, ki se je iz Basla v Švici preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko in nato v Ljubljano. V drugem delu se je fant že nekoliko prilagodil novemu okolju, a se je tudi pri nas začela 2. svetovna vojna. Oddajo je leta 2010 pripravila Nada Barbarič. Odlomke je interpretiral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek in Vladimir Tušek. Režija: Grega Tozon.
Lojze Kovačič sodi med tiste pisatelje, ki snov izrazito zajemajo iz svojega lastnega življenja, vendar z natančno introspekcijo in slogovno prepričljivostjo spreminjajo osebne spomine v prave literarne umetnine. Prvi del romana pripoveduje o avtorjevi zgodnji mladosti, ko se je družina Kovačič iz Basla v Švici, kjer je imel oče krznarsko delavnico, preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko. Oddajo je leta 2002 pripravila profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad Nada Barbarič, odlomke je bral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Simona Juvan. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Martin Florijančič. Režija: Irena Glonar.
Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Oddajo je pripravila Nada Barbarič, vloge Simona, Doktorja in Volodje so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Režija: Igor Likar. Leto nastanka: 2014.
Neveljaven email naslov