Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Za vse analogne romantike v digitalnem času" je rekla naša idrijska dopisnica Nina Brus in se odpravila raziskovat, kdo navija uro na gradu Gewerkenegg v Idriji, ki krasi stolp na gradu in že več kot stoletje kaže čas v tem rudarskem mestu.
V obdobju epidemije se je nekajkrat ustavila - zakaj? Tudi to smo raziskali!
Gremo na Idrijsko z Nino Brus, ki je na grad Gewerkenegg seveda vzela tudi radijski mikrofon
“Nekaj za vse analogne romantike v digitalni dobi!” je rekla Nina Brus in šla raziskovat, kdo navija grajsko uro na Gradu Gewerkenegg v Idriji
Večina mojih someščanov je opazila, da se je grajska ura med epidemijo kar nekajkrat ustavila in tudi bila ni.
Izvedela je, da je grajsko uro treba naviti vsaj enkrat na dan, ali vsaj na 36 ur, sicer se ustavi. Med tednom za to skrbi gospod Stanislav Mavri:
Ura ima tri navijalne bobne, na katerih so navite “zajle” (jeklene vrvi). Vsak boben naviješ posebej, od leve proti desni.
Urni mehanizem deluje že 127 let. Kustos v Mestnem muzeju Idrija, Anton Zelenc:
Prve takšne mehanizme na mehanski pogon so izdelali že v 14. stoletju, Galileo pa je uvedel nihalo. Mehanizem na Gradu Gewerkenegg je izdelala tovarna iz Prage leta 1893.
Med vikendi pa za navijanje ure skrbi gospod Aleksander Mohorič, upokojeni rudar. V času epidemije, ko je bil muzej zaprt za obiskovalce, so se dogovorili, da mu tega ni treba početi. Zato je grajska ura med konci tedna stala. Prav na zadnjo majsko soboto pa se gospod Mohorič “vrača na dolžnost”:
To je kar obveznost, moraš biti kar skozi aktiven, sicer sprašujejo, zakaj ne dela. Ljudje so se kar navadili, me kar sprašujejo, ko grem skozi Idrijo, zakaj ne dela.
226 epizod
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
"Za vse analogne romantike v digitalnem času" je rekla naša idrijska dopisnica Nina Brus in se odpravila raziskovat, kdo navija uro na gradu Gewerkenegg v Idriji, ki krasi stolp na gradu in že več kot stoletje kaže čas v tem rudarskem mestu.
V obdobju epidemije se je nekajkrat ustavila - zakaj? Tudi to smo raziskali!
Gremo na Idrijsko z Nino Brus, ki je na grad Gewerkenegg seveda vzela tudi radijski mikrofon
“Nekaj za vse analogne romantike v digitalni dobi!” je rekla Nina Brus in šla raziskovat, kdo navija grajsko uro na Gradu Gewerkenegg v Idriji
Večina mojih someščanov je opazila, da se je grajska ura med epidemijo kar nekajkrat ustavila in tudi bila ni.
Izvedela je, da je grajsko uro treba naviti vsaj enkrat na dan, ali vsaj na 36 ur, sicer se ustavi. Med tednom za to skrbi gospod Stanislav Mavri:
Ura ima tri navijalne bobne, na katerih so navite “zajle” (jeklene vrvi). Vsak boben naviješ posebej, od leve proti desni.
Urni mehanizem deluje že 127 let. Kustos v Mestnem muzeju Idrija, Anton Zelenc:
Prve takšne mehanizme na mehanski pogon so izdelali že v 14. stoletju, Galileo pa je uvedel nihalo. Mehanizem na Gradu Gewerkenegg je izdelala tovarna iz Prage leta 1893.
Med vikendi pa za navijanje ure skrbi gospod Aleksander Mohorič, upokojeni rudar. V času epidemije, ko je bil muzej zaprt za obiskovalce, so se dogovorili, da mu tega ni treba početi. Zato je grajska ura med konci tedna stala. Prav na zadnjo majsko soboto pa se gospod Mohorič “vrača na dolžnost”:
To je kar obveznost, moraš biti kar skozi aktiven, sicer sprašujejo, zakaj ne dela. Ljudje so se kar navadili, me kar sprašujejo, ko grem skozi Idrijo, zakaj ne dela.
Tokratna epizoda Samoumiritve je namenjena vsebini, s katero smo se že srečali v 1. sezoni. Znova se bomo spomnili, kako pomembne so besede in kakšno moč imajo, tudi za našo pomiritev. Za doseganje pomirjajočega učinka pa ni vseeno, kako jih izrekamo. Prav s tem se bomo srečali v vaji, ki jo je za nas pripravil prof. dr. Borut Škodlar.
Pred več kot 30 leti so mesto Slovenj Gradec razglasili za mesto, ki je Glasnik miru. Gre za naziv, ki ga podeljuje Organizacija združenih narodov. To je pomembno vplivalo na razvoj koroške prestolnice, še več, mir je danes v teh zaostrenih časih epidemije in družbenih nemirov, še posebej pomembna vrednota. O tem v pogovoru s koroško dopisnico Metko Pirc.
Živa Trček se je v tokratnem lokalnem času poglobila v stanovanjsko problematiko v Ljubljani. Projekt stanovanje je zaradi visokih cen za številne še vedno neuresničljiv.
Gabrijela Milošič nam je v Lokalnem času nasula štiri zgodbe iz Spodnjega Podravja, v katerih se, počasi a vendarle, premika naprej: o gradnji daljnovoda Cirkovce-Pince, na katerega so se pripravljali kar dve desetletji. Teče pa ne čas, ampak tudi voda. In k sreči se premika tudi na področju protipoplavnih ukrepov. Enako bi lahko rekli tudi z zgodbo, ki se ji reče ptujska obveznica. O poteku tega odseka hitre ceste Ormož-Slovenska Bistrica so se zedinili tudi župani šestih občin ob trasi. Dogovori so bili torej uspešni, s pomenom lepe besede in pogovoriov ter prizadevanji prostovoljcev, ki v času epidemije po haloških gričih razvažajo hrano, pa smo zaključili tokratno oglašanje.
Na svetovni dan hoje nas je v Lokalnem času Tjaša Škamperle odpeljala na potep s tremi glavnimi postajami. Najprej na pokopališče školjk v Ankaranu, z radijskim mikrofonom smo ujeli tudi gostovanje več kot 200 različnih vrst rastlin, predvsem sredozemskih, ki so iz LJubljane pripotovale na Obalo, ob koncu pa smo se spomnili še Rižanskega zbora in ustavili pri bobrih. Bobrih? Več v posnetku!
V Lokalnem času z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro o 90 letnici Sokolskega kina v Črnomlju. Gre za edini redno delujoči kinematograf v Beli krajini, ki domuje v zgodovinsko pomembni stavbi za vso Slovenijo. V prihodnjih letih bo poslopje, ki je v lasti države, dobilo prepotrebne notranje prenove. V pogovoru tudi o letošnjem 53. mednarodnem taboru likovnih samorastnikov, ki zaradi korone poteka v posebnih razmerah in z novostmi.Za konec pa še o skrbi za varstvo redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na območje nekdanjih glinokopov v Zalogu pri Straži, kjer urejajo sekundarne biotope s krožno sprehajalno potjo za obiskovalce.
V naših jutranjih potepih po slovenskih krajih in regijah smp tudi iz Zasavja že večkrat slišali kar nekaj zanimivih predstavitev krajev, ki so bili več kot 200 let zapisani rudarstvu in industriji, danes pa na tem gradijo turistično prepoznavnost in ponudbo. V Trbovljah zaključujejo še en projekt,ki naj bi jo popestril in utrdil. O novih tematskih turističnih paketih v okviru projekta Inspiracija nam je pripovedovala Karmen Štrancar Rajevec.
Kranj in Gorenjska sta dobila nov sodoben športno-plezalni center, ki so ga solastniki brata Tine in Anže Marenče in Janez Ziherl poimenovali - Plezarna. Idejo so v sebi nosili nekaj let, v treh letih pa so jo uresničili v objektu nekdanje tovarne Oljarica v Britofu pri Kranju. Solastniki, zagnani planinci in alpinisti, so tudi kot mladi očetje ugotovili, da Kranj potrebouje plezarno infrastrukturo, ki bo v prvi vrsti namenjena mladim, otrokom in rekreativcem. Plezarna je te dni na široko odprla vrata, Aljana Jocif je preverila, kako deluje v praksi.
Marko Škrlj nas je v tokratni epizodi odpeljal od Cerkniškega jezera do Kostela.
V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Sabrina Mulec in nas odpeljala po Brkinih in Krasu, z mislijo na ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Od Mitskega parka do Kraške gmajne. Od Lipice do potoka Suhor'ca.
V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Sabrina Mulec in nas odpeljala po Brkinih in Krasu, z mislijo na ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Od Mitskega parka do Kraške gmajne. Od Lipice do potoka Suhor'ca.
Iz Idrije se nam je v tokratni Lokalni čas oglasila Nina Brus. Prve septembrske dni se veliko govori o šoli, o začetku novega šolskega leta. Ob tem se marsikdo spominja svoje izkušnje prvega šolskega dne in ugotavlja, da se je šola od takrat zelo spremenila. Stoletnik Ivan Bevk, ki je odraščal na Cerkljanskem, ima na šolske dni lepe spomine, seveda pa je svojevrstna učiteljica tudi zgodovina. Na to spominja tudi trasa nekdanjega Feldbahna, ozkotirne železnice, ki so jo za potrebe oskrbe zgradili med prvo svetovno vojno.
Iz novogoriškega studia se nam je v Lokalni čas oglasil Valter Pregelj.
V Brežicah zadovoljni s turističnim obiskom to poletje, nastavitve so skoraj povsem razprodane do sredine septembra, pripoveduje dopisnica Suzana Vahtarič, ki je tokrat odmerila lokalni čas.
Tokrat smo se v Lokalnem času znova preselili na Gorenjsko in ker je pred vrati Veliki Šmaren je Romana Erjavec raziskala, kako je z romarskim turizmom na Brezjah.
Celjski dopisnik Matija Mastnak nas je tokrat odpeljal v bližino Slovenskih Konjic, kjer stoji Žička kartuzija. Državni zbor je za obnovo ostankov iz 12. stoletja že marca namenil dva milijona evrov, a so začetek del zaradi epidemije morali prestaviti za nekaj mescev. S pripravljalnimi deli so zdaj le začeli. Samostan, ki je propadal več stoletji, po malem obnavljajo zadnja tri desetletja, a za prenovo propadajoče cerkve Svetega Janeza Krstnika, ki bi se lahko kmalu celo podrla, do zdaj ni bilo denarja. Dela bodo potekala slabi dve leti.
Na prekmurski ravnici plesali brez folklornega festivala. V Beltincih so namreč zaradi epidemioloških razmer odpovedali 50. mednarodni folklorni festival.
V tokratni rubriki Lokalni čas smo se odpravili na Koroško, kjer letos praznujejo 400– letnico železarstva v Mežiški dolini. Gre za pomembno prelomnico, ki je zaznamovala življenje v tej dolini, čeprav je bila prisotna tudi drugod na Koroškem. Hkrati tudi ta del zgodovine odstira, kako ključno vlogo imajo prometne povezave za prihodnost gospodarstva. Za vse, ki se odpravljate na Koroško pa je dopisnica Metka Pirc pripravila tudi kakšen namig, kje se ustaviti in občudovati to dediščino.
Ogled slovenske prestolnice z gladine Ljubljanice ima poseben čar. Številni – predvsem tujci – si želijo to doživeti s plovbo po reki na eni od turističnih ladjic, ali pa se odločijo za supanje ali veslanje po njej. Višek sezone je običajno poletje, a je letos zaradi koronavirusa Ljubljanica tako rekoč prazna v primerjavi s prejšnjimi leti. To je hud udarec tudi za turistične ladjice; prevozniki pravijo, da je upad prometa tudi do 90-odstoten. Občina in Ljubljanski potniški promet medtem načrtujeta, da bi septembra med Žitnim mostom in Livado ladjica prvič zaplula tudi po redni liniji; vožnjo bi – tako kot mestne avtobuse – plačevali z Urbano. Turistični prevozniki na Ljubljanici opozarjajo, da bi zaradi nekonkurenčne cene zanje to lahko pomenilo veliko izgubo dohodka. Bojijo se predvsem tega, da bi velik interes za redno linijo zaradi nizke cene izkazali tudi tuji turisti, ki se zdaj zelo radi vozijo s turističnimi prevozniki, ki pa prevoze ponujajo za okoli 10 evrov. Dvomijo pa tudi, da bi linija zaradi razmer na reki, ki se lahko hitro spremenijo, res lahko bila redna.
Iz Podravja se nam je oglasila Gabrijela Milošič, nas najprej odpeljala do zgodbe o hitri cesti, vprašali smo se tudi ali se kaj boljši časi obetajo vodovodu v Podravju, sredi žetvene sezone pa smo obiskali tudi Mlin Korošec, ki ima dvestoletno zgodovino.
Neveljaven email naslov