Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kraljica morja in druge zgodbe z Obale

25.06.2020

Tokrat je lokalni čas na Obali v radijske minute ujela Lea Širok. Seveda smo, začetku poletnih počitnic primerno, najprej naredili nekaj zamahov v morju, preverili kako so na julij in avgust pripravljene plaže, se spomnili na Tartinijevo leto, ki je zaradi pandemije na žalost doživelo okrnjeno izvedbo, privoščili pa smo si tudi hobotnice v Kopru in se odpeljali z barko od Ankarana do Pirana. Seveda pa nismo pozabili na Kraljico morja, ki se je po znanih podatkih kot prva trabakula, leta 1992 iz Izole odpravila na pot čez Atlantik. V Piranu je na ogled njena replika.

Ob začetku poletnih počitnic smo skočili v morje, preverili urejenost plaž in seveda šli tudi na barko

Kar deset od 13-ih letošnjih modrih zastav, ki so jih podelili naravnim kopališčem po Sloveniji, bo plapolalo ob obali. In nekatere plaže letos vabijo tudi z novo podobo, nam je poročala kolegica Lea Širok z Radia Koper.

Letos imamo na dveh slovenskih plažah tudi tako imenovane kabane – to so ležalniki, ki imajo baldahin. Tako, da se za zaveso lahko skriješ pred soncem in pogledi. Na prenovljeni in ozelenjeni plaži Term Krka v Strunjanu so na voljo štiri,  osemnajst jih je na centralni plaži v Portorožu. In sicer na delu, ki ga je od piranskega Okolja najel Hotel Palace Kempinski, ki je – seveda v primerni protikorona razdalji - postavil tudi 198 običajnih ležalnikov. V najeto plažo bodo v prihodnjih petih letih vložili pol milijona evrov.

Letošnji bogat program ob 250-letnici smrti violinista in skladatelja Giuseppeja Tartinija v Piranu in drugih obalnih mestih, ki so ga združili pod znamko Tartini 250, je nekoliko oklestila pandemija.  Prvi koncert so tako le dočakali v torek.

Orkester Slovenske vojske je svoj koncert posvetil današnjemu dnevu državnosti in se obenem poklonil glasbeniku Tartiniju. Slavnostni govornik in pokrovitelj dogodka je bil predsednik Borut Pahor, ki svoj govor namenil predvsem vračanju Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini. No orkester slovenske vojske pa je izvedel Variacije na Tartinijevo temo mlade slovenske skladateljice Ane Zlobko.

Na slovensko obalo pa se je spet "vrnila" legendarna Kraljica morja, ki se je po znanih podatkih kot prva trabakula, leta 1992 iz Izole odpravila na pot čez Atlantik. In tudi uspešno priplula na drugo stran. Ampak v Piranu si jo lahko ogledamo le v pomanjšani obliki-

Njena dvometrska replika, izdelana res do zadnjega in najmanjšega detajla je na ogled v pomorskem muzeju. Obkrožena je z razstavo fotografij Vonj po lesu v morskem vetru, ki so jih prispevali  udeleženci regat tradicionalnih plovil, na katerih je bila tudi večkratna zmagovalka. Regate običajno v maju organizira Društvo ljubiteljev starih bark, letos pa je regata odpadla zaradi epidemije. Zato pa je ta živa pomorska dediščina dobila osrednje mesto na muzejski noči v Piranu.

Več in podrobneje pa v prispevku!


Lokalni čas

226 epizod


Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.

Kraljica morja in druge zgodbe z Obale

25.06.2020

Tokrat je lokalni čas na Obali v radijske minute ujela Lea Širok. Seveda smo, začetku poletnih počitnic primerno, najprej naredili nekaj zamahov v morju, preverili kako so na julij in avgust pripravljene plaže, se spomnili na Tartinijevo leto, ki je zaradi pandemije na žalost doživelo okrnjeno izvedbo, privoščili pa smo si tudi hobotnice v Kopru in se odpeljali z barko od Ankarana do Pirana. Seveda pa nismo pozabili na Kraljico morja, ki se je po znanih podatkih kot prva trabakula, leta 1992 iz Izole odpravila na pot čez Atlantik. V Piranu je na ogled njena replika.

Ob začetku poletnih počitnic smo skočili v morje, preverili urejenost plaž in seveda šli tudi na barko

Kar deset od 13-ih letošnjih modrih zastav, ki so jih podelili naravnim kopališčem po Sloveniji, bo plapolalo ob obali. In nekatere plaže letos vabijo tudi z novo podobo, nam je poročala kolegica Lea Širok z Radia Koper.

Letos imamo na dveh slovenskih plažah tudi tako imenovane kabane – to so ležalniki, ki imajo baldahin. Tako, da se za zaveso lahko skriješ pred soncem in pogledi. Na prenovljeni in ozelenjeni plaži Term Krka v Strunjanu so na voljo štiri,  osemnajst jih je na centralni plaži v Portorožu. In sicer na delu, ki ga je od piranskega Okolja najel Hotel Palace Kempinski, ki je – seveda v primerni protikorona razdalji - postavil tudi 198 običajnih ležalnikov. V najeto plažo bodo v prihodnjih petih letih vložili pol milijona evrov.

Letošnji bogat program ob 250-letnici smrti violinista in skladatelja Giuseppeja Tartinija v Piranu in drugih obalnih mestih, ki so ga združili pod znamko Tartini 250, je nekoliko oklestila pandemija.  Prvi koncert so tako le dočakali v torek.

Orkester Slovenske vojske je svoj koncert posvetil današnjemu dnevu državnosti in se obenem poklonil glasbeniku Tartiniju. Slavnostni govornik in pokrovitelj dogodka je bil predsednik Borut Pahor, ki svoj govor namenil predvsem vračanju Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini. No orkester slovenske vojske pa je izvedel Variacije na Tartinijevo temo mlade slovenske skladateljice Ane Zlobko.

Na slovensko obalo pa se je spet "vrnila" legendarna Kraljica morja, ki se je po znanih podatkih kot prva trabakula, leta 1992 iz Izole odpravila na pot čez Atlantik. In tudi uspešno priplula na drugo stran. Ampak v Piranu si jo lahko ogledamo le v pomanjšani obliki-

Njena dvometrska replika, izdelana res do zadnjega in najmanjšega detajla je na ogled v pomorskem muzeju. Obkrožena je z razstavo fotografij Vonj po lesu v morskem vetru, ki so jih prispevali  udeleženci regat tradicionalnih plovil, na katerih je bila tudi večkratna zmagovalka. Regate običajno v maju organizira Društvo ljubiteljev starih bark, letos pa je regata odpadla zaradi epidemije. Zato pa je ta živa pomorska dediščina dobila osrednje mesto na muzejski noči v Piranu.

Več in podrobneje pa v prispevku!


25.02.2021

Švedski pohištveni gigant spomenik zatona slovenske lesnopredelovalne industrije

Naivno bi bilo trditi, da Ikeine prodajalne pri nas ne bi bilo, če velika imena slovenske lesne predelovalne industrije ne bi vzela žalostnega konca. Vseeno pa velja spomniti na čase, ko smo se Slovenci lahko upravičeno kitili s produkcijo pohištva, ki je bilo cenjeno tudi po svetu. Četudi gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov našega ozemlja, za Finsko in Švedsko smo tretja najbolj gozdnata država Evropske unije, se zdi, da ne znamo izkoristiti tega naravnega bogastva, ki ga imamo v izobilju. Od osamosvojitve dalje je propadla večina lesnopredelovalnih podjetij pri nas. Osrednjeslovenska regija danes tvori približno 15% trga lesnopredelovalne industrije, njeni začetki pa segajo že daleč v zgodovino. Lokalni čas tokrat zavrtimo v preteklost in s pomočjo zgodovinarja dr. Davida Petelina prečešemo razvoj lesnopredelovalne industrije v Ljubljani in njeni bližnji ter daljni okolici.


18.02.2021

Skozi Dravograd teče 15. poldnevnik, "slovenski Greenwich"

V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.


18.02.2021

Skozi Dravograd teče 15. poldnevnik, "slovenski Greenwich"

V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.


18.02.2021

Skozi Dravograd teče 15. poldnevnik, "slovenski Greenwich"

V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.


18.02.2021

Skozi Dravograd teče 15. poldnevnik, "slovenski Greenwich"

V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.


18.02.2021

Skozi Dravograd teče 15. poldnevnik

V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.


11.02.2021

Kultura, Pust, Valentinovo: srčnost v Spodnjem Podravju

Tokrat smo se v Lokalnem času ustavili v Spodnjem podravju, od koder se nam je oglasila Gabrijela Milošič. Od razstave Arjana Pregla do peke krofov v pustnem času. In seveda kurentov.


04.02.2021

Od prvih delfinjih obiskovalcev do prihodnosti Inštituta za oljkarstvo

Tokrat smo se v Lokalnem času odpravili na Obalo! Iz studia Radia Koper se nam je oglasila Tjaša Lotrič in nas odpeljala po pisanem naboru dogodkov na njihovem koncu. Najprej smo z besedami še nekoliko obeležili Svetovni dan mokrišč in se odpravili v zanimivo podzemlje Škocjanskih jam, z mislijo na ohranjanje naravne dediščine pa se vprašali tudi, kakšna je prihodnost Inštituta za oljkarstvo. Končal se je tudi evropski projekt, v okviru katerega je izšel vodnik po ekološkh kmetijah slovenske Istre. Tudi o tem v tokratni epizodi, v kateri tudi o delfinjem obisku v slovenskem morju in obeležitvi kulturnega praznika.


28.01.2021

Muzeji na prostem na Dolenjskem

Muzeji na prostem so v zadnjih desetletjih zelo priljubljeni v lokalnih okoljih, saj na eni strani predstavljajo kulturno dediščino lokalnega območja, na drugi pa dopolnjujejo turistično ponudbo kraja in okolice. Na Dolenjskem so najbolj znani muzeji na prostem Jurčičeva domačija na Muljavi, Dežela kozolcev v Šentrupertu in Muzej na prostem pri kartuziji Pleterje, manjše muzeje pa naj bi v prihodnjih letih postavili še v drugih okoljih. V Lokalnem času je dopisnik Jože Žura v pogovoru z Mojco Delač predstavil tudi negotovo prihodnost muzeja pri kartuziji Pleterje zaradi selitve in zapletov pri tem.


21.01.2021

Arboretum Volčji Potok in grad Bogenšperk oživljata "garklje"

Garklje so v preteklosti na slovenskem podeželju poleg zelenjave krasile začimbe, zdravilne rastline in cvetje. Z rožami, ki jih je gospodinja nabirala v garklju, je bilo povezanih mnogo običajev – od krašenja cerkva in kapelic do uporabe cvetja za krašenje praznične mize. Z garklji je zato povezano mnogo znanja o gojenju rastlin in o cvetličenju. To znanje se s spremembami v družbi izgublja, izgublja pa se tudi stari sortiment rastlin. Skupni projekt dveh javnih zavodov Arboretuma Volčji Potok in Bogenšperka želi tako znanje kot sortiment rastlin ohraniti.V tokratni epizodi Lokalnega časa se je Mojca Delač pogovarjala s Karmen Štrancar Rajevec.


14.01.2021

Konservatorsko delo dr. Petra Fistra na Gorenjskem

Zavod za varovanje kulturne dediščine je ob 80-letnici arhitekta, konservatorja, mednarodnega raziskovalca, visokošolskega predavatelja ter ustanovitelja zbirke Korpus arhitekture Slovenije, Petra Fistra, pripravil spletno razstavo. Njegovo pionirsko delo je bistveno prispevalo k razumevanju potrebe po varovanju kulturne dediščine, je zapisala Maja Avguštin, ki vodi projekt. Razstava je tudi pregled konservatorskega dela Fistra, ki je v osmih letih službovanja v Kranju do leta 1974 v takratnem Zavodu za spomeniško varstvo Kranj kot prvi arhitekt konservator izrisal več kot 150 arhitekturnih načrtov. Revitalizacijski načrti starih mestnih jeder so povezovali projektante, občine in domačine. Ti so bili veseli ureditve okolja. Dr. Peter Fister je izdelal načrte za več kot 40 spomeniško zavarovanih vaških jeder v Sloveniji in drugje po Evropi.


07.01.2021

Zgodbi z Notranjske: Benjamin Žnidaršič in Alenka Veber

Najprej smo se ustavili v vasi Podcerkev v Loški dolini, kjer invalid – tetraplegik, pesnik, pisatelj in slikar z usti Benjamin Žnidaršič - za prijatelje Beno - že leta ustvarja in dograjuje Zavod Ars Viva z imenitnim hostlom, v celoti prilagojenim invalidom. Nato pa smo se povzpeli na obrobje Gorskega kotarja, na Rihtarjevo domačijo, kjer se številnimi dejavnostmi ukvarja dolgoletna urednica Mohorjeve Alenka Veber.


31.12.2020

Primorska 2020 poje malo drugače

V Lokalnem času smo se na zadnji dan nesrečnega leta 2020 odpravili v postojnsko porodnišnico. Tam pravijo, da je za njimi dokaj uspešno leto, na svet so pomagali okrog 1600 novorojenčkom. Z letošnjim letom pa so precej manj zadovoljni ljubitelji zborovskega petja. Koronakriza je prekinila njihove koncerte in vaje.


24.12.2020

Na Idrijskem konji pomagajo pri spravilu lesa

Nedostopnost idrijskega terena je že skozi zgodovino zahtevalo, da pri opravilih, kot je spravilo lesa, pomagajo konji. Kot nam je povedaa Nina Brus, so v tem mesecu pomagali tudi pri iznosu lesa ob priljubljeni sprehalni poti Rake. Več o tem nam je povedal Klemen Kosmač iz družbe Slovenski državni gozdovi. Bliža se tudi Štefanovo, ko poteka tradicionalno žegnjanje konj, a tokrat, zaradi epidemioloških razmer, bo letos seveda drugače. A ni potrebno, da imamo veliko stvari in da kam gremo, če imamo dobroto, prijaznost in srečo v sebi. Ob koncu seveda še nekaj prazničnih želja.


17.12.2020

S sobnim kolesom do praznične razsvetljave

Za praznično in čarobno razpoloženje so v Pravljični vasi na Bevkovem trgu poskrbeli z osmimi sobnimi kolesi, ki proizvajajo električno energijo in ožarjajo postavljene smrečice. Pobudo za to prav posebno praznično osvetlitev so dali na novogoriški mestni občini, sobna kolesa pa so za ta namen pripravili in predelali v Šolskem centru Nova Gorica.


10.12.2020

»Reformatorji v stripu«, pa tudi na znamki in kmalu razstavi

Adam Bohorič je za Krčane izredno pomembna osebnost, rodil se je v bližnji Brestanici leta 1520, v Krškem ustanovil šolo in deloval kot učitelj, pri katerem se je šolal tudi Jurij Dalmatin. V Krškem z Bohoričevim letom obeležujejo 500. obletnici rojstva Adama Bohoriča, utemeljitelja slovenskega jezika in prve spisane slovnice v 16. st.. Številne dogodke so načrtovali v tem letu, a jih zaradi epidemije prestavljajo na čas, ko bodo kulturne ustanove znova odprte. Bohoričevo leto zato podaljšujejo v letu 2021. V začetku leta so uspeli izdati spominsko poštno znamko - 500 let rojstva Adama Bohoriča. O tem v pogovoru z dopisnico Suzano Vahtarič, ki bo v zgodbo pripeljala tudi bibliobus in 180 brežiške pošte.


03.12.2020

Prešernovi Vrbi se obetajo prešernejši časi

Kmalu bo promet čez prag Prešernove rojstne hiše le še zgodovina, zgodovina povezana s Prešernom pa bo dobila mesto v novih prostorih, ki sta jih odkupili država in občina. Več o dogajanju v Prešernovih krajih pa v Lokalnem času Romana Erjavec. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.


26.11.2020

Od Rudolfa Maistra do Antona Martina Slomška

V Lokalni čas se nam je tokrat iz mariborskega studija oglasil Stane Kocutar, najprej smo preverili, ali je Pohorje že kaj zasneženo, beseda pa je seveda nanesla tudi na (ne)obete smučarske sezone. Spomnili smo se na nedavni praznik, Dan Rudolfa Maistra, pa tudi na 220 letnico rojstva dveh pomembnih Slovencev, ki sta bila rojena le teden dni narazen. 26. 11. 1800 se je rodil Anton Martin Slomšek, sedem dni pozneje pa France Prešeren. Izbrskali smo tudi spomine Alojza Rebule na povezanost obeh sodobnikov.


19.11.2020

Na Okrešlju, kjer je pred letom dni do tal pogorel dom, gradijo novo kočo

Frischaufov dom na Okrešlju, v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp, je pogorel lanskega novembra. Vzrok požara je bila napaka na električni napeljavi. Koča na slabih 1400 metrih nadmorske višine, kjer je lahko na enkrat prespalo 80 planincev, je bila zadnja postojanka in odlično izhodišče pred vzponi na Kamniško sedlo, Brano, Tursko goro, Skuto, Savinjsko sedlo ali Mrzlo goro. Kočo, kjer so kuhali ričet, golaž, joto in je dišalo po sveže pečenem jabolčnem zavitku, je letno obiskalo približno 25 tisoč ljudi. Lokalni čas na Okrešlju je tokrat preveril Matija Mastnak.


12.11.2020

Martinovo in druge zgodbe iz Pomurja

Letošnje Martinovo je bilo seveda tudi v Prlekiji in Prekmurju čisto drugačno. Vinogradniki in vinarji niso mogli pripraviti martinovanj, gotovo pa so gospodarji kot običajno ocenili tako vinsko letino kot letino na poljih. Martinovo je namreč iz preteklosti praznik, ko se zaključuje jesensko delo, šege in navade, ki so se razvile ob tem času, pa se ujemajo z ljudskim rekom, da je Martinovo "jesenski pusti". Seveda pa je, kot večina svetnikov, tudi Martin prinašal vremenske napovedi. Več o vsem tem pa z Lidijo Kosi, ki tako v Prekmurju kot Prlekiji že desetletja spremlja dogajanje ob 11. novembru.


Stran 10 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov