Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Lokalni čas se nam je tokrat iz mariborskega studija oglasil Stane Kocutar, najprej smo preverili, ali je Pohorje že kaj zasneženo, beseda pa je seveda nanesla tudi na (ne)obete smučarske sezone. Spomnili smo se na nedavni praznik, Dan Rudolfa Maistra, pa tudi na 220 letnico rojstva dveh pomembnih Slovencev, ki sta bila rojena le teden dni narazen. 26. 11. 1800 se je rodil Anton Martin Slomšek, sedem dni pozneje pa France Prešeren. Izbrskali smo tudi spomine Alojza Rebule na povezanost obeh sodobnikov.
Tokrat o znamenitih Slovencih, ki zaznamujejo pozno novembrski čas
V tokratno epizodo Lokalnega časa se nam je iz mariborskega studija oglasil Stane Kocutar. Času primerno smo se najrej ustavili pri zasneženosti Pohorja in (ne)obetih smučarske sezone.
Teden smo začeli s praznikom, Dnevom Rudolfa Maistra.
Po tistem, ko se je leta 1985 na Zavrhu nad Lenartom v Slovenskih goricah začelo »Završko Maistrovo gibanje« so se leta 1986 tam začele redne letne prireditve, posvečene spominu na generala Rudolfa Maistra, ki je v ta slovenskogoriški kraj v svojih zadnjih letih pogosto prihajal na počitnice. Tukaj je nastala tudi Maistrova pesem Završki fantje, za ohranjanje spomina na osvoboditelja Maribora in slovenske severne meje pa so zaslužni domačini, ki so že leta 1961 ustanovili Turistično društvo Rudolf Maister Vojanov, pobudnik prireditev pa je bil sodelavec mariborskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine profesor Aleš Arih.
26. november zaznamuje tudi 220 let od rojstva Antona Martina Slomška. Natanko teden dni pozneje pa se je rodil dr. France Prešeren. Sta se poznala in tudi kaj napisala en (o) drugemu? Tudi o tem lahko več slišite v posnetku!
226 epizod
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
V Lokalni čas se nam je tokrat iz mariborskega studija oglasil Stane Kocutar, najprej smo preverili, ali je Pohorje že kaj zasneženo, beseda pa je seveda nanesla tudi na (ne)obete smučarske sezone. Spomnili smo se na nedavni praznik, Dan Rudolfa Maistra, pa tudi na 220 letnico rojstva dveh pomembnih Slovencev, ki sta bila rojena le teden dni narazen. 26. 11. 1800 se je rodil Anton Martin Slomšek, sedem dni pozneje pa France Prešeren. Izbrskali smo tudi spomine Alojza Rebule na povezanost obeh sodobnikov.
Tokrat o znamenitih Slovencih, ki zaznamujejo pozno novembrski čas
V tokratno epizodo Lokalnega časa se nam je iz mariborskega studija oglasil Stane Kocutar. Času primerno smo se najrej ustavili pri zasneženosti Pohorja in (ne)obetih smučarske sezone.
Teden smo začeli s praznikom, Dnevom Rudolfa Maistra.
Po tistem, ko se je leta 1985 na Zavrhu nad Lenartom v Slovenskih goricah začelo »Završko Maistrovo gibanje« so se leta 1986 tam začele redne letne prireditve, posvečene spominu na generala Rudolfa Maistra, ki je v ta slovenskogoriški kraj v svojih zadnjih letih pogosto prihajal na počitnice. Tukaj je nastala tudi Maistrova pesem Završki fantje, za ohranjanje spomina na osvoboditelja Maribora in slovenske severne meje pa so zaslužni domačini, ki so že leta 1961 ustanovili Turistično društvo Rudolf Maister Vojanov, pobudnik prireditev pa je bil sodelavec mariborskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine profesor Aleš Arih.
26. november zaznamuje tudi 220 let od rojstva Antona Martina Slomška. Natanko teden dni pozneje pa se je rodil dr. France Prešeren. Sta se poznala in tudi kaj napisala en (o) drugemu? Tudi o tem lahko več slišite v posnetku!
Tokrat je lokalni čas na Obali v radijske minute ujela Lea Širok. Seveda smo, začetku poletnih počitnic primerno, najprej naredili nekaj zamahov v morju, preverili kako so na julij in avgust pripravljene plaže, se spomnili na Tartinijevo leto, ki je zaradi pandemije na žalost doživelo okrnjeno izvedbo, privoščili pa smo si tudi hobotnice v Kopru in se odpeljali z barko od Ankarana do Pirana. Seveda pa nismo pozabili na Kraljico morja, ki se je po znanih podatkih kot prva trabakula, leta 1992 iz Izole odpravila na pot čez Atlantik. V Piranu je na ogled njena replika.
Začetek prve poletne turistične sezone v edinem dolenjsko belokranjskem smučarskem središču na Gačah nad Črmošnjicami je več kot vzpodbuden. Ob lepem vremenu se v centru vsak konec tedna zbere skoraj tisoč obiskovalcev, ki uživajo v rekreativnih dejavnostih in dobri kulinariki.Občina Ivančna Gorica si želi, da bi prihodnje leto v Sloveniji razglasili za Jurčičevo leto, saj bo kar nekaj okroglih jubilejev povezanih z našim prvim romanopiscem Josipom Jurčičem. V Beli krajini pa skrbijo za varovanje črne človeške ribice, ki po doslej znanih podatkih prebiva le v kraškem podzemlju pri Črnomlju. Več o tem v pogovoru z dopisnikom Jožetom Žuro.
Ob besedi Zasavje še vedno večina izmed nas, čeprav je že skoraj desetletje od kar so iz nedrji zemlje izkopali zadnji premog, pomislimo na rudarje in rudarstvo, ki je bilo več kot 200 let temelj življenja in razvoja regije oziroma krajev in mest, ki so v ozkih dolinah nastali prav zaradi črnega zlata. Z zaprtjem rudnikov, se je v zasavskih dolinah marsikaj spremenilo. Koliko rudarske dediščine je v krajih ostalo, in kakšne načrte še imajo pa smo izvedeli ob tokratnem obisku Zasavja od koder se je oglasila Karmen Štrancar Rajevec
Marko Škrlj se je v Lokalnem času ustavil pri novem oskrbniku doma na Slivnici in poizvedel, kdaj bo na Igu zraslo koliščarsko naselje.
"Za vse analogne romantike v digitalnem času" je rekla naša idrijska dopisnica Nina Brus in se odpravila raziskovat, kdo navija uro na gradu Gewerkenegg v Idriji, ki krasi stolp na gradu in že več kot stoletje kaže čas v tem rudarskem mestu. V obdobju epidemije se je nekajkrat ustavila - zakaj? Tudi to smo raziskali!
Ta teden je tesno povezan z okoljskimi dnevi. 21. maj je Evropski dan Nature 2000, 22. maj Mednarodni dan biotske raznovrstnosti, poteka Teden slovenskih parkov. V naši državi v vseh državnih zavarovanih območjih varujejo divje opraševalce. Slovenija pa je bila vključena tudi v triletni projekt speciAlps. Ohranjanje narave, prepoznavanje raznovrstnosti in odgovoren odnos do okolja so cilji, ki so povezali pet pilotnih regij iz Avstrije, Francije, Italije in Slovenije. Tudi o tem nam je v jutranjem potepu prek travnikov in parkov več povedala Aljana Jocif.
Neveljaven email naslov