Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Lokalni čas se nam je oglasil Matija Mastnak in poročal o pripravah na sejemski dogodek, ki je lani zaradi epidemije odpadel. Kaj si lahko obetajo razstavljalci in obiskovalci? Kakšno zgodovino ima MOS in kaj pomeni za kraj?
Na celjsko sejmišče se sredi septembra vrača eden največjih sejemskih dogodkov v regiji
Celjski mednarodni sejem obrti in podjetnosti, kjer se je v zadnjih letih letno predstavilo približno 1500 podjetij in obrtnikov iz najmanj 25 držav in je privabil približno 120.000 obiskovalcev, se po letu premora vendarle vrača. Čeprav se je uradno epidemija končala, določene omejitve še vedno ostajajo. Izvršni direktor sejma Robert Otorepec.
"Na 10 m2 je dovoljen en obiskovalec. To pomeni, da imamo lahko istočasno na sejmišču štiri tisoč obiskovalcev. Obiskovalci naj si karte kupijo vnaprej in naj si izberejo termin. Na voljo bosta dopoldanski in popoldanski."
Razstavljavcev bo najmanj za petino manj kot pred dvema letoma, prevladovala bodo slovenska podjetja.
"Tuja podjetja in multinacionalke se letos po večini še ne udeležujejo sejemskih dogodkov. Taka imajo navodila. Enako velja za nekatera slovenska podjetja, ki imajo tuje lastnike. Kitajcev, ki so pred dvema letoma zasedli eno celo halo, letos ne bo."
Tako kot prejšnja leta bo ponudba na sejmu razdeljena na pet področij, in sicer na izdelke za dom, za turizem, tehnične izdelke, poslovne storitve in izdelke široke potrošnje. Letošnja država partnerica bo Madžarska. Na sejmu se bo predstavilo 25 uspešnih madžarskih podjetij, obiskovalci bodo spoznavali turistične ter gastronomske posebnosti te dežele.
Sejemska dejavnost v Celju ima dolgo in bogato zgodovino. Prve sejme so prirejali že v rimskih časih in nato v srednjem veku. Prvi sejem obrti so v Celju pripravili leta 1968. Vse sejme, razen enega, so do leta 1975 pripravljali na atletskem stadionu Kladivar. Leta 1976 pa so sejem obrti preselili v novozgrajeni večnamenski objekt pod Golovcem, kjer je še danes.
239 epizod
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
V Lokalni čas se nam je oglasil Matija Mastnak in poročal o pripravah na sejemski dogodek, ki je lani zaradi epidemije odpadel. Kaj si lahko obetajo razstavljalci in obiskovalci? Kakšno zgodovino ima MOS in kaj pomeni za kraj?
Na celjsko sejmišče se sredi septembra vrača eden največjih sejemskih dogodkov v regiji
Celjski mednarodni sejem obrti in podjetnosti, kjer se je v zadnjih letih letno predstavilo približno 1500 podjetij in obrtnikov iz najmanj 25 držav in je privabil približno 120.000 obiskovalcev, se po letu premora vendarle vrača. Čeprav se je uradno epidemija končala, določene omejitve še vedno ostajajo. Izvršni direktor sejma Robert Otorepec.
"Na 10 m2 je dovoljen en obiskovalec. To pomeni, da imamo lahko istočasno na sejmišču štiri tisoč obiskovalcev. Obiskovalci naj si karte kupijo vnaprej in naj si izberejo termin. Na voljo bosta dopoldanski in popoldanski."
Razstavljavcev bo najmanj za petino manj kot pred dvema letoma, prevladovala bodo slovenska podjetja.
"Tuja podjetja in multinacionalke se letos po večini še ne udeležujejo sejemskih dogodkov. Taka imajo navodila. Enako velja za nekatera slovenska podjetja, ki imajo tuje lastnike. Kitajcev, ki so pred dvema letoma zasedli eno celo halo, letos ne bo."
Tako kot prejšnja leta bo ponudba na sejmu razdeljena na pet področij, in sicer na izdelke za dom, za turizem, tehnične izdelke, poslovne storitve in izdelke široke potrošnje. Letošnja država partnerica bo Madžarska. Na sejmu se bo predstavilo 25 uspešnih madžarskih podjetij, obiskovalci bodo spoznavali turistične ter gastronomske posebnosti te dežele.
Sejemska dejavnost v Celju ima dolgo in bogato zgodovino. Prve sejme so prirejali že v rimskih časih in nato v srednjem veku. Prvi sejem obrti so v Celju pripravili leta 1968. Vse sejme, razen enega, so do leta 1975 pripravljali na atletskem stadionu Kladivar. Leta 1976 pa so sejem obrti preselili v novozgrajeni večnamenski objekt pod Golovcem, kjer je še danes.
Kranj in Gorenjska sta dobila nov sodoben športno-plezalni center, ki so ga solastniki brata Tine in Anže Marenče in Janez Ziherl poimenovali - Plezarna. Idejo so v sebi nosili nekaj let, v treh letih pa so jo uresničili v objektu nekdanje tovarne Oljarica v Britofu pri Kranju. Solastniki, zagnani planinci in alpinisti, so tudi kot mladi očetje ugotovili, da Kranj potrebouje plezarno infrastrukturo, ki bo v prvi vrsti namenjena mladim, otrokom in rekreativcem. Plezarna je te dni na široko odprla vrata, Aljana Jocif je preverila, kako deluje v praksi.
Marko Škrlj nas je v tokratni epizodi odpeljal od Cerkniškega jezera do Kostela.
V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Sabrina Mulec in nas odpeljala po Brkinih in Krasu, z mislijo na ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Od Mitskega parka do Kraške gmajne. Od Lipice do potoka Suhor'ca.
V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Sabrina Mulec in nas odpeljala po Brkinih in Krasu, z mislijo na ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Od Mitskega parka do Kraške gmajne. Od Lipice do potoka Suhor'ca.
Iz Idrije se nam je v tokratni Lokalni čas oglasila Nina Brus. Prve septembrske dni se veliko govori o šoli, o začetku novega šolskega leta. Ob tem se marsikdo spominja svoje izkušnje prvega šolskega dne in ugotavlja, da se je šola od takrat zelo spremenila. Stoletnik Ivan Bevk, ki je odraščal na Cerkljanskem, ima na šolske dni lepe spomine, seveda pa je svojevrstna učiteljica tudi zgodovina. Na to spominja tudi trasa nekdanjega Feldbahna, ozkotirne železnice, ki so jo za potrebe oskrbe zgradili med prvo svetovno vojno.
Iz novogoriškega studia se nam je v Lokalni čas oglasil Valter Pregelj.
V Brežicah zadovoljni s turističnim obiskom to poletje, nastavitve so skoraj povsem razprodane do sredine septembra, pripoveduje dopisnica Suzana Vahtarič, ki je tokrat odmerila lokalni čas.
Tokrat smo se v Lokalnem času znova preselili na Gorenjsko in ker je pred vrati Veliki Šmaren je Romana Erjavec raziskala, kako je z romarskim turizmom na Brezjah.
Celjski dopisnik Matija Mastnak nas je tokrat odpeljal v bližino Slovenskih Konjic, kjer stoji Žička kartuzija. Državni zbor je za obnovo ostankov iz 12. stoletja že marca namenil dva milijona evrov, a so začetek del zaradi epidemije morali prestaviti za nekaj mescev. S pripravljalnimi deli so zdaj le začeli. Samostan, ki je propadal več stoletji, po malem obnavljajo zadnja tri desetletja, a za prenovo propadajoče cerkve Svetega Janeza Krstnika, ki bi se lahko kmalu celo podrla, do zdaj ni bilo denarja. Dela bodo potekala slabi dve leti.
Na prekmurski ravnici plesali brez folklornega festivala. V Beltincih so namreč zaradi epidemioloških razmer odpovedali 50. mednarodni folklorni festival.
V tokratni rubriki Lokalni čas smo se odpravili na Koroško, kjer letos praznujejo 400– letnico železarstva v Mežiški dolini. Gre za pomembno prelomnico, ki je zaznamovala življenje v tej dolini, čeprav je bila prisotna tudi drugod na Koroškem. Hkrati tudi ta del zgodovine odstira, kako ključno vlogo imajo prometne povezave za prihodnost gospodarstva. Za vse, ki se odpravljate na Koroško pa je dopisnica Metka Pirc pripravila tudi kakšen namig, kje se ustaviti in občudovati to dediščino.
Ogled slovenske prestolnice z gladine Ljubljanice ima poseben čar. Številni – predvsem tujci – si želijo to doživeti s plovbo po reki na eni od turističnih ladjic, ali pa se odločijo za supanje ali veslanje po njej. Višek sezone je običajno poletje, a je letos zaradi koronavirusa Ljubljanica tako rekoč prazna v primerjavi s prejšnjimi leti. To je hud udarec tudi za turistične ladjice; prevozniki pravijo, da je upad prometa tudi do 90-odstoten. Občina in Ljubljanski potniški promet medtem načrtujeta, da bi septembra med Žitnim mostom in Livado ladjica prvič zaplula tudi po redni liniji; vožnjo bi – tako kot mestne avtobuse – plačevali z Urbano. Turistični prevozniki na Ljubljanici opozarjajo, da bi zaradi nekonkurenčne cene zanje to lahko pomenilo veliko izgubo dohodka. Bojijo se predvsem tega, da bi velik interes za redno linijo zaradi nizke cene izkazali tudi tuji turisti, ki se zdaj zelo radi vozijo s turističnimi prevozniki, ki pa prevoze ponujajo za okoli 10 evrov. Dvomijo pa tudi, da bi linija zaradi razmer na reki, ki se lahko hitro spremenijo, res lahko bila redna.
Iz Podravja se nam je oglasila Gabrijela Milošič, nas najprej odpeljala do zgodbe o hitri cesti, vprašali smo se tudi ali se kaj boljši časi obetajo vodovodu v Podravju, sredi žetvene sezone pa smo obiskali tudi Mlin Korošec, ki ima dvestoletno zgodovino.
Tokrat je lokalni čas na Obali v radijske minute ujela Lea Širok. Seveda smo, začetku poletnih počitnic primerno, najprej naredili nekaj zamahov v morju, preverili kako so na julij in avgust pripravljene plaže, se spomnili na Tartinijevo leto, ki je zaradi pandemije na žalost doživelo okrnjeno izvedbo, privoščili pa smo si tudi hobotnice v Kopru in se odpeljali z barko od Ankarana do Pirana. Seveda pa nismo pozabili na Kraljico morja, ki se je po znanih podatkih kot prva trabakula, leta 1992 iz Izole odpravila na pot čez Atlantik. V Piranu je na ogled njena replika.
Začetek prve poletne turistične sezone v edinem dolenjsko belokranjskem smučarskem središču na Gačah nad Črmošnjicami je več kot vzpodbuden. Ob lepem vremenu se v centru vsak konec tedna zbere skoraj tisoč obiskovalcev, ki uživajo v rekreativnih dejavnostih in dobri kulinariki.Občina Ivančna Gorica si želi, da bi prihodnje leto v Sloveniji razglasili za Jurčičevo leto, saj bo kar nekaj okroglih jubilejev povezanih z našim prvim romanopiscem Josipom Jurčičem. V Beli krajini pa skrbijo za varovanje črne človeške ribice, ki po doslej znanih podatkih prebiva le v kraškem podzemlju pri Črnomlju. Več o tem v pogovoru z dopisnikom Jožetom Žuro.
Ob besedi Zasavje še vedno večina izmed nas, čeprav je že skoraj desetletje od kar so iz nedrji zemlje izkopali zadnji premog, pomislimo na rudarje in rudarstvo, ki je bilo več kot 200 let temelj življenja in razvoja regije oziroma krajev in mest, ki so v ozkih dolinah nastali prav zaradi črnega zlata. Z zaprtjem rudnikov, se je v zasavskih dolinah marsikaj spremenilo. Koliko rudarske dediščine je v krajih ostalo, in kakšne načrte še imajo pa smo izvedeli ob tokratnem obisku Zasavja od koder se je oglasila Karmen Štrancar Rajevec
Marko Škrlj se je v Lokalnem času ustavil pri novem oskrbniku doma na Slivnici in poizvedel, kdaj bo na Igu zraslo koliščarsko naselje.
"Za vse analogne romantike v digitalnem času" je rekla naša idrijska dopisnica Nina Brus in se odpravila raziskovat, kdo navija uro na gradu Gewerkenegg v Idriji, ki krasi stolp na gradu in že več kot stoletje kaže čas v tem rudarskem mestu. V obdobju epidemije se je nekajkrat ustavila - zakaj? Tudi to smo raziskali!
Ta teden je tesno povezan z okoljskimi dnevi. 21. maj je Evropski dan Nature 2000, 22. maj Mednarodni dan biotske raznovrstnosti, poteka Teden slovenskih parkov. V naši državi v vseh državnih zavarovanih območjih varujejo divje opraševalce. Slovenija pa je bila vključena tudi v triletni projekt speciAlps. Ohranjanje narave, prepoznavanje raznovrstnosti in odgovoren odnos do okolja so cilji, ki so povezali pet pilotnih regij iz Avstrije, Francije, Italije in Slovenije. Tudi o tem nam je v jutranjem potepu prek travnikov in parkov več povedala Aljana Jocif.
Neveljaven email naslov