Kot pravi izročilo, na martinovo sveti Martin iz mošta naredi vino. Gre za velik praznik v vinorodnih okoliših, pa tudi v krajih, ki so poimenovani po tem zavetniku. V Lokalnem času smo se danes odpravili na Koroško, v kraj Šmartno pri Slovenj Gradcu, ki je eden od devetih krajev s tem imenom po Sloveniji, med drugim tudi kraj olimpijske prvakinje Janje Garnbret. In čeprav Koroška nima vinogradov, je to v Šmartnu, kraju s približno 1200 prebivalci, velik praznik. Že 25 let pripravljajo Martinove dneve, ki povezujejo tri vaške skupnosti, poleg Šmartna še Legen in Turiško vas. Kraj leži v Mislinjski dolini, obdajajo ga hmeljišča, zato na martinovanju pijejo tudi pivo. Da jim vina, razumljivo, tudi ne manjka, pa sta nam povedala predsednik vaške skupnosti Anton Sedar in nekdanji predsednik Vinko Vrčkovnik, ki tudi skoraj od začetka sodeluje pri pripravi teh dni. Vino dobijo iz Štajerske. Kar se mi zdi v teh časih še posebej izjemno, je to, da ljudje še najdejo srčnost, da so povezani, vsa društva denimo sodelujejo pri pripravi Martinovih dni. In če je za martinovo pojedino značilna goska, je tudi v Šmartnu kulinarika sicer pomemben del slavja.

Martinovo velja za jesenski pust. Ne slavijo ga le v vinorodnih okoliših. Tokrat gremo v Šmartno pri Slovenj Gradcu

Kot pravi izročilo, na martinovo sveti Martin iz mošta naredi vino. Gre za velik praznik v vinorodnih okoliših, pa tudi v krajih, ki so poimenovani po tem zavetniku. V Lokalnem času smo se danes odpravili na Koroško, v kraj Šmartno pri Slovenj Gradcu, ki je eden od devetih krajev s tem imenom po Sloveniji, med drugim tudi kraj olimpijske prvakinje Janje Garnbret.

In čeprav Koroška nima vinogradov, je to v Šmartnu, kraju s približno 1200 prebivalci, velik praznik. Že 25 let pripravljajo Martinove dneve, ki povezujejo tri vaške skupnosti, poleg Šmartna še Legen in Turiško vas. Kraj leži v Mislinjski dolini, obdajajo ga hmeljišča, zato na martinovanju pijejo tudi pivo. Da jim vina, razumljivo, tudi ne manjka, pa sta nam povedala predsednik vaške skupnosti Anton Sedar in nekdanji predsednik Vinko Vrčkovnik, ki tudi skoraj od začetka sodeluje pri pripravi teh dni. Vino dobijo iz Štajerske. Kar se mi zdi v teh časih še posebej izjemno, je to, da ljudje še najdejo srčnost, da so povezani, vsa društva denimo sodelujejo pri pripravi Martinovih dni. In če je za martinovo pojedino značilna goska, je tudi v Šmartnu kulinarika sicer pomemben del slavja.

"Vsako Martinovo nedeljo pripravimo 900 porcij kisle juhe, to je zaščitni znak naših Martinovih dnevov. Ženske pečejo pecivo, potice, moški pa začnejo že zjutraj kuhati kislo juho, tako da ko se prebudimo v Martinovo nedeljo, v Šmartnu že diši po kisli juhi," je dejal Anton Sedar. Pravi pa, da bo letos z Martinovimi dnevi tako kot je z vsem drugim. "Kot so šole, prek Zooma in na kavču, drugo leto si bomo dali več duška. Voščim za martinovo vsem Martinam in Martinom vse najboljše, pa nazdravimo letos na kavču," je dodal.

Šmartno je kraj zanimivih zgodb in zanimivosti

Martinovi dnevi v Šmartnu so do zdaj odpadli le trikrat: lani in letos zaradi korone, pred leti pa enkrat zaradi velikih poplav, ko so ves denar namenili za sanacijo. Šmartno pri Slovenj Gradcu je 200 let starejši od Slovenj Gradca, ki je mestna občina. Ob 900-letnici kraja, ki so jo praznovali leta 2006, so izdali obsežno monografijo na 350 straneh in takrat je kraj Šmartno dobil tudi svojo zastavo z veliko simbolike.

"Dejansko je zgodovina zapisana, zelo zanimiva, na to smo zelo ponosni. Tistega istega leta smo zasadili lipo ob 900-letnici in seveda dali smo izdelati svojo zastavo. Na njej je upodobitev pava, ta ima devet peres, vsako predstavlja stoletje. Na tej zastavi je upodobljen Martinov plašč, ki je seveda prerezan in v barvah rdeče, modre in bele, vsaka ima pomen, sožitje, mir, ljubezen. Tudi prerezani plašč ima svoj pomen. Sveti Martin je pomagal ubogim, prerezal je plašč in z njim zaščitil vse preostale. To se vidi tudi na tej zastavi. Vse, kar smo storili v tem kraju, sploh po letu 2006, ima svoj pomen. To nam res veliko pomeni, smo ponosni … Sodelujemo z mladimi, da jih učimo zgodovino, zakaj imamo mi sploh Martinove dneve, ker to marsikoga zanima, ko pa nismo vinorodni okoliš," je povedal Vinko Vrčkovnik, nekdanji predsednik vaške skupnosti. V kraju je spominski park, ki je med drugim tudi spomin na osamosvojitveno vojno.

Koroški kmet zasadil vinograd

Ko na Koroškem omenite mošt, ne pomislijo na vinski mošt, iz katerega nastane vino. Ampak na sadnega. Etnologinja Brigita Rajšter iz Koroškega pokrajinskega muzeja pa nam je zaupala še zgodbo o kmetu, ki so ga trgatve in vse povezano s trto tako navduševale, da je res zasadil vinograd.

"Na Gmajni pri Slovenj Gradcu je bil kmet Zagmanjšek, Gregor Kragelnik starejši, zelo veliko je dal na tradicijo, tudi sicer na tradicionalne kmečke praznike in opravila. On si je pred drugo svetovno vojno nasadil vinograd, sicer na slabši zemlji. To je bilo 300 trsov šmarnice. Ob tem ko so ga zasadili, so opravljali vsa potrebna dela, ob skrbi za trto, kot se to dela v vinorodnih krajih. In te običaje je prinesel na Gmajno. V dnevnih pred Martinovim je organiziral 'pušl šank', točil vino in mošt, tudi preteklo zalogo za domačine. Zbrala se je množica ljudi, poskrbel je za muzikanta, to je bilo eno veselje in se je pilo in jedlo, pripravili so preproste domače, malo boljše jedi, pravijo, da so takrat spekli precej mežerlija, pogosto je prihajalo tudi do fantovskih sporov, to je bila priložnost, da so fantje poravnali kakšne fantovske zadeve," je pripovedovala Brigita Rajšter.

Jesenski pust do božiča

Čas martinovega je tudi čas, ko so se poravnavali dolgovi, pravde. Kot je dejala Brigita Rajšter, je nekoliko manj znano, da so ta dan poimenovali kar jesenski pust.

"Martin po starem ljudskem vedenju velja za jesenskega pusta, za obilno hrano, ki se pripravi na ta dan. Potem pa se je do božiča kar postilo, da niso obilno jedli. Ta jesenski pust, če poznamo praznik pusta, ki mu sledi 40-dnevni post do velike noči, je bilo to enako tudi jeseni. Praznik okoli svetega Martina je bil jesenski pust in potem se je postilo do božiča."