Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lokalni čas in utrip v četrtkovem jutru na Prvem preverjamo z dopisnico Marišo Bizjak.
V Lokalni čas se oglaša dopisnica Mariša Bizjak
Že lani so se boni izkazali za dobro podporo posoškemu turizmu, tudi delež slovenskih gostov, ki so bili navadno v manjšini, se je povečal na približno polovico. Kot je povedal direktor zavoda za turizem Dolina Soče Vilijam Kvalič, natančnih številk za letos še nimajo, a pravzaprav pričakujejo rezultate na ravni rekordnega leta 2019, ko so imeli 850.000 prenočitev.
A po tej skokoviti rasti turizma se postavlja vprašanje, ali infrastruktura sploh lahko še sledi dovolj hitro? Težko, odgovarja naša dopisnica Mariša Bizjak:
Že na lokalni ravni – če pogledamo Bovec – ni večjih trgovin, to naj bi se sicer z gradnjo večjega centra, ki pa se zamika, spremenilo. Večkrat se zgodi, da so prazni bankomati, zaprli so edino banko v Bovcu, svojevrsten izziv so nesreče in zdravstvena oskrba. Vse tri občine se sicer trudijo – počasi urejajo parkirišča, skrbijo za sezonske prevoze do najbolj obiskanih točk in podobno, ampak včasih se zdi, da vse skupaj prehiteva …
Bo pa v prihodnjih letih v Posočju odprtih več gradbišč. Kmalu bo direkcija za infrastrukturo začela gradnjo tolminske obvoznice, v naslednjih letih sledijo še volčanska in na Mostu na Soči; že dalj časa traja obnova ceste v Podbrdu v Baški grapi, obnovljena bo cesta iz Nove Gorice proti Tolminu, začenjajo pa se že dela iz Kobarida proti Bovcu. To bo izjemno zahtevna rekonstrukcija z gradnjo 80-metrskega viadukta, zaradi česar bo glavna prometna žila dalj časa zaprta, enosmerni obvoz za osebna vozila pa bo potekal po obnovljeni in asfaltirani mulatjeri iz prve svetovne vojne ob Soči. To bo spet verjetno velik izziv prav v času turistične sezone.
239 epizod
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Lokalni čas in utrip v četrtkovem jutru na Prvem preverjamo z dopisnico Marišo Bizjak.
V Lokalni čas se oglaša dopisnica Mariša Bizjak
Že lani so se boni izkazali za dobro podporo posoškemu turizmu, tudi delež slovenskih gostov, ki so bili navadno v manjšini, se je povečal na približno polovico. Kot je povedal direktor zavoda za turizem Dolina Soče Vilijam Kvalič, natančnih številk za letos še nimajo, a pravzaprav pričakujejo rezultate na ravni rekordnega leta 2019, ko so imeli 850.000 prenočitev.
A po tej skokoviti rasti turizma se postavlja vprašanje, ali infrastruktura sploh lahko še sledi dovolj hitro? Težko, odgovarja naša dopisnica Mariša Bizjak:
Že na lokalni ravni – če pogledamo Bovec – ni večjih trgovin, to naj bi se sicer z gradnjo večjega centra, ki pa se zamika, spremenilo. Večkrat se zgodi, da so prazni bankomati, zaprli so edino banko v Bovcu, svojevrsten izziv so nesreče in zdravstvena oskrba. Vse tri občine se sicer trudijo – počasi urejajo parkirišča, skrbijo za sezonske prevoze do najbolj obiskanih točk in podobno, ampak včasih se zdi, da vse skupaj prehiteva …
Bo pa v prihodnjih letih v Posočju odprtih več gradbišč. Kmalu bo direkcija za infrastrukturo začela gradnjo tolminske obvoznice, v naslednjih letih sledijo še volčanska in na Mostu na Soči; že dalj časa traja obnova ceste v Podbrdu v Baški grapi, obnovljena bo cesta iz Nove Gorice proti Tolminu, začenjajo pa se že dela iz Kobarida proti Bovcu. To bo izjemno zahtevna rekonstrukcija z gradnjo 80-metrskega viadukta, zaradi česar bo glavna prometna žila dalj časa zaprta, enosmerni obvoz za osebna vozila pa bo potekal po obnovljeni in asfaltirani mulatjeri iz prve svetovne vojne ob Soči. To bo spet verjetno velik izziv prav v času turistične sezone.
V Lokalnem času gremo tokrat na Koroško, pod vznožje Uršlje Gore. Tam namreč že stoletja na plano priteče prav posebna voda, za katero velja, da je zdravilna. Ali je kaj na tem, je raziskovala naša dopisnica za Koroško, Metka Pirc. V radijskem jutru jo je o tem več povprašala Mojca Delač.
S sloganom V znanju in povezovanju je moč zaznamujejo na Goriškem mesec preprečevanja zasvojenosti. S to že tradicionalno pobudo so ustanove in službe s področja preprečevanja, zdravljenja in zmanjševanja škode oziroma posledic zaradi različnih oblik odvisnosti pripravile skozi ves november številne prireditve, predavanja, delavnice in predstavitve svojih dejavnosti. Z Valterjem Pregljem pa v Lokalnem času tudi o Movembru in o Martinovem.
V Poljanah v Poljanski dolini so se na območju nekdanje mogočne baročne cerkve Svetega Martina končala obsežna arheološka izkopavanja, kjer so odkrili najdbe iz treh različnih obdobij, ki so se prepletala na tem arheološkem najdišču: barok, gotika in romanika. Raziskani temelji nekdanje baročne cerkve Sv. Martina v Poljanah nad Škofjo Loko, starejši gotski temelji cerkve s tlakom in sledovi romanske cerkve so izjemen kulturni spomenik. O tem v tokratnem Lokalnem času z Aljano Jocif.
Z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro smo tokrat obiskali Mirno Peč. V poslopju stare osnovne šole deluje muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka, ki je z obiskom v štirih letih delovanja presegel vsa pričakovanja, v letu dni bodo obnovili del poslopja in postavili še stalno Pavčkovo zbirko in s tem privabili nove skupine obiskovalcev. V osnovni šoli Toneta Pavčka pa spomin na velikega rojaka negujejo z dvema projektoma v katera so vključili učence iz vse Slovenije. Kraj pa se ponaša še z nekaterimi rojaki.
O aktualnem stanju v slovenskem zdravstvu, zlasti v glavnem mestu, veliko govorimo. V tokratnem druženju v Lokalnem času pa smo zavili nazaj in pokukali v razvoj zgodovine zdravstva v Ljubljani. Na jutranji obisk v radijski studio je prišel naš ljubljanski dopisnik Peter Močnik.
V tokratni epizodi nas je Lidija Kosi odpeljala po poteh Pomurske kulinarične dediščine. Se izročilo prenaša na mlajše generacije? Kako je z zdravim prehranjevanjem v severovzhodnem delu Slovenije? In kakšna je žalostna usoda plavajočega mlina na reki Muri v Ižakovcih?
V tokratni epizodi nas je Lidija Kosi odpeljala po poteh Pomurske kulinarične dediščine. Se izročilo prenaša na mlajše generacije? Kako je z zdravim prehranjevanjem v severovzhodnem delu Slovenije? In kakšna je žalostna usoda plavajočega mlina na reki Muri v Ižakovcih?
V tokratni epizodi nas je Lidija Kosi odpeljala po poteh Pomurske kulinarične dediščine. Se izročilo prenaša na mlajše generacije? Kako je z zdravim prehranjevanjem v severovzhodnem delu Slovenije? In kakšna je žalostna usoda plavajočega mlina na reki Muri v Ižakovcih?
Koprski potniški terminal je v preteklem tednu doživel vplutje prav posebnih ladij. V razstavišču Pomorskega muzeja Monfort v Portorožu so z razstavo obeležili 75 let Pomorske policije. 15. oktobra piranska občina praznuje svoj praznik, 30 let pa bo na Krasu obeležil Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana. Več in podrobneje pa Tjaša Lotrič, ki se nam je oglasila iz koprskega radijskega studia.
Na Prvem smo prekrižarili območje, ki ga pokriva naš notranjsko-kočevski dopisnik Marko Škrlj. Najprej smo se pomudili v Kočevju, kjer se začenja 10. Festival lesa, nato smo obiskali Dobrepolje, kjer otroci vrtca uživajo pri delu na lastnem vrtičku, hkrati pa tam urejajo še enega za vse generacije, ob koncu pa smo napovedali še jutrišnje odprtje prenovljenega Doma na Slivnici.
Tokrat bomo predstavili Zreče, majhen turistični kraj pod pobočji Pohorja. V zadnjih desetletjih se je vsestransko razvijal, pred slabima dvema letoma pa je dosegel še zadnji pogoj, da tudi uradno postane mesto, to je tri tisoč prebivalcev. V kraj, ki je od Celja oddaljen 20 kilometrov ali pol ure vožnje z avtomobilom, se več ljudi priseli kot odseli. Stopnja nezaposlenosti je precej pod državnim povprečjem. V Lokalni čas se nam tokrat oglaša celjski dopisnik Matija Mastnak.
Danes zaznamujemo Dan brez avtomobila in v Lokalnem času bomo zastavili vprašali, ali se v manjšem mestu da živeti brez avtomobila in ostati mobilen? Za promet si bomo vzeli (lokalni) čas ob 6.45 na Prvem! Pripravlja: Nina Brus.
S ptujsko dopisnico Gabrijelo Milošič o aktualni letini ter zgodovini vinarstva v pokrajini, ki se ponaša z že skoraj osem stoletij dolgo tradicijo pridelovanja in negovanja vin v kleteh. Red minoritov je namreč leta 1239 z ustanovitvijo samostana na Ptuju hkrati zgradil vinsko klet.
Tokrat izstopamo v Zasavju, točneje v Trbovljah, kjer so se že pred poldrugim desetletjem zapisali novomedijski kulturi - prepletu umetnosti z znanostjo in tehnologijo. Novomedijski kulturni utrip Trbovelj bomo izmerili skupaj z naša zasavsko dopisnico Karmen Štrancar Rajevec
V Mariboru danes odpirajo posebno razstavo, na kateri se po dolgem času spet predstavlja kovaški mojster Miha Krištof, čigar umetnine najdemo tudi v Rimu. Njegovo delavnico bi lahko slikovito poimenovali kovačija akademija. Zakaj, razkrivamo v Lokalnem času. Na Meranovem, ki sodi v okviru Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, se spominjajo 200-letnice prihoda nadvojvode Janeza Habsburškega, začetnika sodobnega načina gojenja vinske trte, pod Pohorje. Včeraj so predstavili knjižico z naslovom: »Sorte vinske trte, gojene pred 200 leti na Štajerskem«.
Danes se začne posebno enomesečno dogajanje kulinaričnih večerov v okviru ustaljenega festivala Okusi Posavja. Vinski večeri, ulični festival, številni gostinci, vinarji – posavski utrip v enem.
V turistični del Gorenjske gremo. Tako se namreč neuradno imenuje njen zgornji ali severni del. Od koder pa letošnje poletje, tudi na naših radijskih valovih, bolj kot o zadovoljstvu ob rekordni številkah, poročamo o težavah omenjenih rekordov in veliki zaskrbljenosti turističnih delavcev, ki se sprašujejo kam vse to pelje?
Marko Škrlj je tokrat ujel notranjski lokalni čas. Ta teče v ritmu speleologije, pa tudi poletnih dejavnosti, kot je kampiranje. Z radijskim mikrofonom je obiskal znanstvenico, dr. Nadjo Zupan Hajna, ustavil pa se je tudi v vasici Vrh pri Babni Polici. Kako tam teče avgustovski čas in zakaj ne manjka obiskovalcev? Izveste v pogovoru!
Od aktualnega stanja vodotokov na mariborskem koncu do 33. Poletnega lutkovnega pristana. Kozarec svežine poletnega dogajanja nam bo iz mariborskega studia v četrtkovo dobro jutro privoščil Stane Kocutar.
Največji požar v zgodovini Slovenije je bil osrednja zgodba v drugi polovici julija. Da so informacije o dogajanju na terenu prišle do nas, so poskrbeli novinarske kolegice in kolegi. Karin Zorn Čebokli iz novogoriškega studia nam bo v tokratni epizodi Lokalnega časa razkrila, kako teče čas, ko poročaš s tako zahtevnega terena. Kako je s povezavami, pridobivanjem informacij, delom v izrednih razmerah in katere zgodbe so se je najbolj dotaknile.
Neveljaven email naslov