Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat smo se ustavili v najsevernejši slovenski regiji, ki sodi med najbolj gozdnata območja v Sloveniji. V preteklosti sta les in gozdarstvo veljala za pomembni gospodarski panogi, po propadu večjih lesnih industrijskih podjetij pa so se začele pojavljati težave z ustvarjanjem dodane vrednosti slovenskemu lesu, tako da večina koroškega lesa konča v sosednji Avstriji. Ob tem so vse glasnejša opozorila, kako pomembno vlogo bo imel gozd v prihodnosti ne le kot banka, temveč tudi z vidika okoljskih sprememb. Splošne razmere v gospodarstvu se kažejo tudi na področju prodaje lesa, cene lesa so narastle, vse več je potreb tudi po najkakovostnejšem slovenskem lesu. Tega naj bi bilo v naših gozdovih veliko in to je navsezadnje pokazala dražba najvrednejšega lesa prejšnji teden v Slovenj Gradcu, kjer so prodali najkakovostnejše hlode. Več v pogovoru za Lokalni čas naša dopisnica Metka Pirc.
Večina koroškega lesa kot surovina beži v sosednje države, kje ustvarjajo dodano vrednost, dolgoročna vloga gozdov bo tudi pri okoljskih spremembah
Tokrat smo se ustavili v naši najbolj severni slovenski regiji, ki sodi med najbolj gozdnata področja v Sloveniji. V preteklosti sta les in gozdarstvo veljali za pomembni gospodarski panogi, od propada večjih lesnih industrijskih podjetij pa je težava z ustvarjanjem dodane vrednosti slovenskemu lesu, tako večina koroškega lesa konča v sosednji Avstriji. Ob tem pa so vse bolj glasna opozorila, kako pomembno vlogo bo imel gozd v prihodnosti ne le kot banka, temveč tudi z vidika okoljskih sprememb.
Vsesplošne razmere v gospodarstvu se kažejo tudi na področju prodaje lesa, cene lesa so narasle, vse več je potreb tudi po najbolj kakovostnem slovenskem lesu. Tega naj bi bilo v naših gozdovih veliko in to je navsezadnje pokazala dražba najvrednejšega lesa prejšnji teden v Slovenj Gradcu, kjer so prodali najbolj kakovostne hlode, je v pogovoru za Lokalni čas povedala naša dopisnica Metka Pirc.
Najvišje cene na trgu dosegajo listavci. Kot je razkril Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, so le na prvi dražbi pred 16. leti kot najdražjega prodali hlod češnje, potem pa vsako leto blesti gorski javor rebraš. »V zadnje pol leta tudi iglavci pridobivajo na ceni, a visokih cen javorjev rebrašev ne morejo doseči,« je pojasnil.
»V naših gozdovih je ogromno kakovostnega lesa, mislim, da ga je treba samo najti, znati prodati, pred tem pa pravilno posekat in spraviti, da se ne poškoduje. Skrbni lastniki sekajo samo za potrebe, skoraj ne poznam lastnika, ki bi posekal več, kot njegov gozd prenese,« je dejal Jože Jeromel.
Gozdarji izpostavljajo izjemen pomen nega gozda. »Zdaj moramo ukrepati. Slovenija ne more biti konkurenčna s količino, lahko pa smo s kakovostjo,« je povedal v.d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Janez Logar. »Zdaj smo na prehodu, morali se bomo začeti prilagajati na podnebne spremembe, določene drevesne vrste temu niso prilagojene, smreka, ki je gospodarsko zelo pomembna, bo v naslednjih 50 letih doživela velike spremembe in seveda gozdarji bomo morali najti substitut za to drevesno vrsto, da bo okoljsko ustrezna in gospodarsko vredna. Stroka je tu v novih izzivih, veliko je govora o duglaziji, črnem orehu…
»Zanamcem moramo pustiti čimveč možnosti in čimbolj biotsko pestre gozdove, ti bodo najbolj parirali izzivom, ki prihajajo,« pravi Janez Logar.
Na Koroškem so znana prizadevanja po vzpostavljanju gozdno – lesne verige. Družba Slovenski državni gozdovi na razpisu išče partnerja tudi za Koroško. Prijavila naj bi se dva kandidata, med katerima bodo izbrali. A hkrati SIDG načrtuje tudi svoje dražbe vrednejšega lesa, Korošce pa skrbi, da bo to dolgoročno lahko razvrednotilo to tradicionalno slovenjgraško dražbo, ki velja za največjo v tem delu Evrope. Podobno zgodbo so namreč videli že v sosednji Avstriji, ko so z drobljenjem uničili trg. Danes večino koroškega lesa izvozijo v Avstrijo, kjer mu znajo dodati vrednost. So pa načrti tudi o veliki širitvi največje žage.
»Mi smo ena od bolj poraščenih občin, vsaj regij v Sloveniji in zelo veseli bomo, če bodo ti dogovori o tej žagi dokončno dorečeni, da bo ta tu na Koroškem, da se ne bo dogajalo to, da ti naši gozdovi odhajajo v tujino in prihajajo kot izdelki nazaj sem, da bodo tu nova delovna mesta, da bomo lahko les tu obdelovali, vsak po svojih močeh bomo pomagali, da se te naše želje tudi uresničijo,« je dejal župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler.
239 epizod
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Tokrat smo se ustavili v najsevernejši slovenski regiji, ki sodi med najbolj gozdnata območja v Sloveniji. V preteklosti sta les in gozdarstvo veljala za pomembni gospodarski panogi, po propadu večjih lesnih industrijskih podjetij pa so se začele pojavljati težave z ustvarjanjem dodane vrednosti slovenskemu lesu, tako da večina koroškega lesa konča v sosednji Avstriji. Ob tem so vse glasnejša opozorila, kako pomembno vlogo bo imel gozd v prihodnosti ne le kot banka, temveč tudi z vidika okoljskih sprememb. Splošne razmere v gospodarstvu se kažejo tudi na področju prodaje lesa, cene lesa so narastle, vse več je potreb tudi po najkakovostnejšem slovenskem lesu. Tega naj bi bilo v naših gozdovih veliko in to je navsezadnje pokazala dražba najvrednejšega lesa prejšnji teden v Slovenj Gradcu, kjer so prodali najkakovostnejše hlode. Več v pogovoru za Lokalni čas naša dopisnica Metka Pirc.
Večina koroškega lesa kot surovina beži v sosednje države, kje ustvarjajo dodano vrednost, dolgoročna vloga gozdov bo tudi pri okoljskih spremembah
Tokrat smo se ustavili v naši najbolj severni slovenski regiji, ki sodi med najbolj gozdnata področja v Sloveniji. V preteklosti sta les in gozdarstvo veljali za pomembni gospodarski panogi, od propada večjih lesnih industrijskih podjetij pa je težava z ustvarjanjem dodane vrednosti slovenskemu lesu, tako večina koroškega lesa konča v sosednji Avstriji. Ob tem pa so vse bolj glasna opozorila, kako pomembno vlogo bo imel gozd v prihodnosti ne le kot banka, temveč tudi z vidika okoljskih sprememb.
Vsesplošne razmere v gospodarstvu se kažejo tudi na področju prodaje lesa, cene lesa so narasle, vse več je potreb tudi po najbolj kakovostnem slovenskem lesu. Tega naj bi bilo v naših gozdovih veliko in to je navsezadnje pokazala dražba najvrednejšega lesa prejšnji teden v Slovenj Gradcu, kjer so prodali najbolj kakovostne hlode, je v pogovoru za Lokalni čas povedala naša dopisnica Metka Pirc.
Najvišje cene na trgu dosegajo listavci. Kot je razkril Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, so le na prvi dražbi pred 16. leti kot najdražjega prodali hlod češnje, potem pa vsako leto blesti gorski javor rebraš. »V zadnje pol leta tudi iglavci pridobivajo na ceni, a visokih cen javorjev rebrašev ne morejo doseči,« je pojasnil.
»V naših gozdovih je ogromno kakovostnega lesa, mislim, da ga je treba samo najti, znati prodati, pred tem pa pravilno posekat in spraviti, da se ne poškoduje. Skrbni lastniki sekajo samo za potrebe, skoraj ne poznam lastnika, ki bi posekal več, kot njegov gozd prenese,« je dejal Jože Jeromel.
Gozdarji izpostavljajo izjemen pomen nega gozda. »Zdaj moramo ukrepati. Slovenija ne more biti konkurenčna s količino, lahko pa smo s kakovostjo,« je povedal v.d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Janez Logar. »Zdaj smo na prehodu, morali se bomo začeti prilagajati na podnebne spremembe, določene drevesne vrste temu niso prilagojene, smreka, ki je gospodarsko zelo pomembna, bo v naslednjih 50 letih doživela velike spremembe in seveda gozdarji bomo morali najti substitut za to drevesno vrsto, da bo okoljsko ustrezna in gospodarsko vredna. Stroka je tu v novih izzivih, veliko je govora o duglaziji, črnem orehu…
»Zanamcem moramo pustiti čimveč možnosti in čimbolj biotsko pestre gozdove, ti bodo najbolj parirali izzivom, ki prihajajo,« pravi Janez Logar.
Na Koroškem so znana prizadevanja po vzpostavljanju gozdno – lesne verige. Družba Slovenski državni gozdovi na razpisu išče partnerja tudi za Koroško. Prijavila naj bi se dva kandidata, med katerima bodo izbrali. A hkrati SIDG načrtuje tudi svoje dražbe vrednejšega lesa, Korošce pa skrbi, da bo to dolgoročno lahko razvrednotilo to tradicionalno slovenjgraško dražbo, ki velja za največjo v tem delu Evrope. Podobno zgodbo so namreč videli že v sosednji Avstriji, ko so z drobljenjem uničili trg. Danes večino koroškega lesa izvozijo v Avstrijo, kjer mu znajo dodati vrednost. So pa načrti tudi o veliki širitvi največje žage.
»Mi smo ena od bolj poraščenih občin, vsaj regij v Sloveniji in zelo veseli bomo, če bodo ti dogovori o tej žagi dokončno dorečeni, da bo ta tu na Koroškem, da se ne bo dogajalo to, da ti naši gozdovi odhajajo v tujino in prihajajo kot izdelki nazaj sem, da bodo tu nova delovna mesta, da bomo lahko les tu obdelovali, vsak po svojih močeh bomo pomagali, da se te naše želje tudi uresničijo,« je dejal župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler.
Tokrat smo se v Lokalnem času odpravili na Obalo! Iz studia Radia Koper se nam je oglasila Tjaša Lotrič in nas odpeljala po pisanem naboru dogodkov na njihovem koncu. Najprej smo z besedami še nekoliko obeležili Svetovni dan mokrišč in se odpravili v zanimivo podzemlje Škocjanskih jam, z mislijo na ohranjanje naravne dediščine pa se vprašali tudi, kakšna je prihodnost Inštituta za oljkarstvo. Končal se je tudi evropski projekt, v okviru katerega je izšel vodnik po ekološkh kmetijah slovenske Istre. Tudi o tem v tokratni epizodi, v kateri tudi o delfinjem obisku v slovenskem morju in obeležitvi kulturnega praznika.
Muzeji na prostem so v zadnjih desetletjih zelo priljubljeni v lokalnih okoljih, saj na eni strani predstavljajo kulturno dediščino lokalnega območja, na drugi pa dopolnjujejo turistično ponudbo kraja in okolice. Na Dolenjskem so najbolj znani muzeji na prostem Jurčičeva domačija na Muljavi, Dežela kozolcev v Šentrupertu in Muzej na prostem pri kartuziji Pleterje, manjše muzeje pa naj bi v prihodnjih letih postavili še v drugih okoljih. V Lokalnem času je dopisnik Jože Žura v pogovoru z Mojco Delač predstavil tudi negotovo prihodnost muzeja pri kartuziji Pleterje zaradi selitve in zapletov pri tem.
Garklje so v preteklosti na slovenskem podeželju poleg zelenjave krasile začimbe, zdravilne rastline in cvetje. Z rožami, ki jih je gospodinja nabirala v garklju, je bilo povezanih mnogo običajev – od krašenja cerkva in kapelic do uporabe cvetja za krašenje praznične mize. Z garklji je zato povezano mnogo znanja o gojenju rastlin in o cvetličenju. To znanje se s spremembami v družbi izgublja, izgublja pa se tudi stari sortiment rastlin. Skupni projekt dveh javnih zavodov Arboretuma Volčji Potok in Bogenšperka želi tako znanje kot sortiment rastlin ohraniti.V tokratni epizodi Lokalnega časa se je Mojca Delač pogovarjala s Karmen Štrancar Rajevec.
Zavod za varovanje kulturne dediščine je ob 80-letnici arhitekta, konservatorja, mednarodnega raziskovalca, visokošolskega predavatelja ter ustanovitelja zbirke Korpus arhitekture Slovenije, Petra Fistra, pripravil spletno razstavo. Njegovo pionirsko delo je bistveno prispevalo k razumevanju potrebe po varovanju kulturne dediščine, je zapisala Maja Avguštin, ki vodi projekt. Razstava je tudi pregled konservatorskega dela Fistra, ki je v osmih letih službovanja v Kranju do leta 1974 v takratnem Zavodu za spomeniško varstvo Kranj kot prvi arhitekt konservator izrisal več kot 150 arhitekturnih načrtov. Revitalizacijski načrti starih mestnih jeder so povezovali projektante, občine in domačine. Ti so bili veseli ureditve okolja. Dr. Peter Fister je izdelal načrte za več kot 40 spomeniško zavarovanih vaških jeder v Sloveniji in drugje po Evropi.
Najprej smo se ustavili v vasi Podcerkev v Loški dolini, kjer invalid – tetraplegik, pesnik, pisatelj in slikar z usti Benjamin Žnidaršič - za prijatelje Beno - že leta ustvarja in dograjuje Zavod Ars Viva z imenitnim hostlom, v celoti prilagojenim invalidom. Nato pa smo se povzpeli na obrobje Gorskega kotarja, na Rihtarjevo domačijo, kjer se številnimi dejavnostmi ukvarja dolgoletna urednica Mohorjeve Alenka Veber.
V Lokalnem času smo se na zadnji dan nesrečnega leta 2020 odpravili v postojnsko porodnišnico. Tam pravijo, da je za njimi dokaj uspešno leto, na svet so pomagali okrog 1600 novorojenčkom. Z letošnjim letom pa so precej manj zadovoljni ljubitelji zborovskega petja. Koronakriza je prekinila njihove koncerte in vaje.
Nedostopnost idrijskega terena je že skozi zgodovino zahtevalo, da pri opravilih, kot je spravilo lesa, pomagajo konji. Kot nam je povedaa Nina Brus, so v tem mesecu pomagali tudi pri iznosu lesa ob priljubljeni sprehalni poti Rake. Več o tem nam je povedal Klemen Kosmač iz družbe Slovenski državni gozdovi. Bliža se tudi Štefanovo, ko poteka tradicionalno žegnjanje konj, a tokrat, zaradi epidemioloških razmer, bo letos seveda drugače. A ni potrebno, da imamo veliko stvari in da kam gremo, če imamo dobroto, prijaznost in srečo v sebi. Ob koncu seveda še nekaj prazničnih želja.
Za praznično in čarobno razpoloženje so v Pravljični vasi na Bevkovem trgu poskrbeli z osmimi sobnimi kolesi, ki proizvajajo električno energijo in ožarjajo postavljene smrečice. Pobudo za to prav posebno praznično osvetlitev so dali na novogoriški mestni občini, sobna kolesa pa so za ta namen pripravili in predelali v Šolskem centru Nova Gorica.
Adam Bohorič je za Krčane izredno pomembna osebnost, rodil se je v bližnji Brestanici leta 1520, v Krškem ustanovil šolo in deloval kot učitelj, pri katerem se je šolal tudi Jurij Dalmatin. V Krškem z Bohoričevim letom obeležujejo 500. obletnici rojstva Adama Bohoriča, utemeljitelja slovenskega jezika in prve spisane slovnice v 16. st.. Številne dogodke so načrtovali v tem letu, a jih zaradi epidemije prestavljajo na čas, ko bodo kulturne ustanove znova odprte. Bohoričevo leto zato podaljšujejo v letu 2021. V začetku leta so uspeli izdati spominsko poštno znamko - 500 let rojstva Adama Bohoriča. O tem v pogovoru z dopisnico Suzano Vahtarič, ki bo v zgodbo pripeljala tudi bibliobus in 180 brežiške pošte.
Kmalu bo promet čez prag Prešernove rojstne hiše le še zgodovina, zgodovina povezana s Prešernom pa bo dobila mesto v novih prostorih, ki sta jih odkupili država in občina. Več o dogajanju v Prešernovih krajih pa v Lokalnem času Romana Erjavec. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
V Lokalni čas se nam je tokrat iz mariborskega studija oglasil Stane Kocutar, najprej smo preverili, ali je Pohorje že kaj zasneženo, beseda pa je seveda nanesla tudi na (ne)obete smučarske sezone. Spomnili smo se na nedavni praznik, Dan Rudolfa Maistra, pa tudi na 220 letnico rojstva dveh pomembnih Slovencev, ki sta bila rojena le teden dni narazen. 26. 11. 1800 se je rodil Anton Martin Slomšek, sedem dni pozneje pa France Prešeren. Izbrskali smo tudi spomine Alojza Rebule na povezanost obeh sodobnikov.
Frischaufov dom na Okrešlju, v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp, je pogorel lanskega novembra. Vzrok požara je bila napaka na električni napeljavi. Koča na slabih 1400 metrih nadmorske višine, kjer je lahko na enkrat prespalo 80 planincev, je bila zadnja postojanka in odlično izhodišče pred vzponi na Kamniško sedlo, Brano, Tursko goro, Skuto, Savinjsko sedlo ali Mrzlo goro. Kočo, kjer so kuhali ričet, golaž, joto in je dišalo po sveže pečenem jabolčnem zavitku, je letno obiskalo približno 25 tisoč ljudi. Lokalni čas na Okrešlju je tokrat preveril Matija Mastnak.
Letošnje Martinovo je bilo seveda tudi v Prlekiji in Prekmurju čisto drugačno. Vinogradniki in vinarji niso mogli pripraviti martinovanj, gotovo pa so gospodarji kot običajno ocenili tako vinsko letino kot letino na poljih. Martinovo je namreč iz preteklosti praznik, ko se zaključuje jesensko delo, šege in navade, ki so se razvile ob tem času, pa se ujemajo z ljudskim rekom, da je Martinovo "jesenski pusti". Seveda pa je, kot večina svetnikov, tudi Martin prinašal vremenske napovedi. Več o vsem tem pa z Lidijo Kosi, ki tako v Prekmurju kot Prlekiji že desetletja spremlja dogajanje ob 11. novembru.
Tokratna epizoda Samoumiritve je namenjena vsebini, s katero smo se že srečali v 1. sezoni. Znova se bomo spomnili, kako pomembne so besede in kakšno moč imajo, tudi za našo pomiritev. Za doseganje pomirjajočega učinka pa ni vseeno, kako jih izrekamo. Prav s tem se bomo srečali v vaji, ki jo je za nas pripravil prof. dr. Borut Škodlar.
Pred več kot 30 leti so mesto Slovenj Gradec razglasili za mesto, ki je Glasnik miru. Gre za naziv, ki ga podeljuje Organizacija združenih narodov. To je pomembno vplivalo na razvoj koroške prestolnice, še več, mir je danes v teh zaostrenih časih epidemije in družbenih nemirov, še posebej pomembna vrednota. O tem v pogovoru s koroško dopisnico Metko Pirc.
Živa Trček se je v tokratnem lokalnem času poglobila v stanovanjsko problematiko v Ljubljani. Projekt stanovanje je zaradi visokih cen za številne še vedno neuresničljiv.
Gabrijela Milošič nam je v Lokalnem času nasula štiri zgodbe iz Spodnjega Podravja, v katerih se, počasi a vendarle, premika naprej: o gradnji daljnovoda Cirkovce-Pince, na katerega so se pripravljali kar dve desetletji. Teče pa ne čas, ampak tudi voda. In k sreči se premika tudi na področju protipoplavnih ukrepov. Enako bi lahko rekli tudi z zgodbo, ki se ji reče ptujska obveznica. O poteku tega odseka hitre ceste Ormož-Slovenska Bistrica so se zedinili tudi župani šestih občin ob trasi. Dogovori so bili torej uspešni, s pomenom lepe besede in pogovoriov ter prizadevanji prostovoljcev, ki v času epidemije po haloških gričih razvažajo hrano, pa smo zaključili tokratno oglašanje.
Na svetovni dan hoje nas je v Lokalnem času Tjaša Škamperle odpeljala na potep s tremi glavnimi postajami. Najprej na pokopališče školjk v Ankaranu, z radijskim mikrofonom smo ujeli tudi gostovanje več kot 200 različnih vrst rastlin, predvsem sredozemskih, ki so iz LJubljane pripotovale na Obalo, ob koncu pa smo se spomnili še Rižanskega zbora in ustavili pri bobrih. Bobrih? Več v posnetku!
V Lokalnem času z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro o 90 letnici Sokolskega kina v Črnomlju. Gre za edini redno delujoči kinematograf v Beli krajini, ki domuje v zgodovinsko pomembni stavbi za vso Slovenijo. V prihodnjih letih bo poslopje, ki je v lasti države, dobilo prepotrebne notranje prenove. V pogovoru tudi o letošnjem 53. mednarodnem taboru likovnih samorastnikov, ki zaradi korone poteka v posebnih razmerah in z novostmi.Za konec pa še o skrbi za varstvo redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na območje nekdanjih glinokopov v Zalogu pri Straži, kjer urejajo sekundarne biotope s krožno sprehajalno potjo za obiskovalce.
V naših jutranjih potepih po slovenskih krajih in regijah smp tudi iz Zasavja že večkrat slišali kar nekaj zanimivih predstavitev krajev, ki so bili več kot 200 let zapisani rudarstvu in industriji, danes pa na tem gradijo turistično prepoznavnost in ponudbo. V Trbovljah zaključujejo še en projekt,ki naj bi jo popestril in utrdil. O novih tematskih turističnih paketih v okviru projekta Inspiracija nam je pripovedovala Karmen Štrancar Rajevec.
Neveljaven email naslov