Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Boris Grabrijan ima številna znanja in bogate delovne izkušnje v Sloveniji in tujini. Z dušo in telesom pa je zavezan Beli krajini, kjer je zadnjih 17 let vodil krajinski park Kolpa. Poleg tega je širši javnosti poznan kot dejaven član društva rejcev drobnice, kjer so zaščitili avtohtono ovčjo pasmo belokranjsko pramenko, zdaj načrtuje urediti biografije znanih Belokranjcev in ljudi, ki so pustili pečat v deželi belih brez.
193 epizod
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Boris Grabrijan ima številna znanja in bogate delovne izkušnje v Sloveniji in tujini. Z dušo in telesom pa je zavezan Beli krajini, kjer je zadnjih 17 let vodil krajinski park Kolpa. Poleg tega je širši javnosti poznan kot dejaven član društva rejcev drobnice, kjer so zaščitili avtohtono ovčjo pasmo belokranjsko pramenko, zdaj načrtuje urediti biografije znanih Belokranjcev in ljudi, ki so pustili pečat v deželi belih brez.
Večina nas morda nima lepih spominov na matematiko. Predšolski otroci, ki še niso obremenjeni z ocenami, pa v njej enostavno uživajo tako kot pač otroci znajo: spontano, zavzeto in igrivo. Če bi vprašali deset učencev, kateri predmet jih je najljubši, bi se morda eden oglasil, da je to matematika. Ja, ta abstraktni predmet ni najbolj priljubljen, kar pa ne pomeni, da je nezanimiv. Vse čare matematike je že od malih nog odkrival 14-letni Aleks Žigon Tankosič z Vogrskega, učenec 9. razreda Osnovne šole Milojke Štrukelj. Že pri treh letih je znal števila do sto in si zlahka zapomnil hišne številke. Zares ga je matematika zasvojila v šestem razredu. V času karantene, je začel raziskovati matematiko, sprva osnovnošolsko, kasneje pa je začel reševati naloge, ki se jih običajno lotevajo dijaki na gimnaziji. Takrat se je prvič srečal s kombinatoriko, ki ga je prevzela do te mere, da jo je začel poglobljeno raziskovati. Svoje odkritje je nato ob pomoči matematičnih kolegov objavil v ugledni kanadski znanstveni reviji. Spoznajte mladega matematičnega genija, ki obožuje glasbo in klavir.
Laura Kovač je prva Rominja, ki je v občini Lendava dosegla univerzitetno izobrazbo. Poleg pedagogike je končala tudi študij sociologije. Zaposlena je na Ljudski univerzi Lendava, kot prostovoljka je učila tudi otroke v afriški državi Gambiji, pri nas pa je za svoje raziskave ter prizadevanja za vseživljenjsko učenje prejela tako priznanje Andragoškega centra Slovenije kot Miklošičevo priznanje Univerze v Mariboru. Sodeluje v različnih, tudi evropskih projektih, ki se ukvarjajo z Romi, v domačem dolgovaškem romskem naselju pa je tako kot tudi v drugih s svojo doseženo izobrazbo in delom vzornica zlasti romskim ženskam. Pedagoginjo in sociologinjo Lauro Kovač vam predstavljamo kot lokalno junakinjo.
Deluje kot avtorica in izvajalka radijskih in televizijskih oddaj, dejavna je na glasbenem, literarnem in gledališkem področju. Izdala je glasbeni album ter lepo število zbirk pravljic in slikanic za otroke. Največjo prepoznavnost je zagotovo dosegla s klovnskimi nastopi za otroke in odrasle, širša javnost pa jo pozna tudi kot ustanoviteljico in umetniško vodjo društva Rdeči noski klovni zdravniki. Uganili ste, gostje tokratne rubrike Lokalni junak je Eva Škofič Maurer.
Rok Šarić, študent tretjega letnika pravne fakultete, je povezan s prostovoljstvom na številnih področjih, nenehno je v akciji, s svojimi idejami povezuje prijatelje, somišljenike in institucije. Na prvem mestu je društvo tabornikov Rod svobodnega Kamnitnika v Škofji Loki, kjer je mentor mladim tabornikom, ponosen pa je tudi na skupno prednovoletno akcijo Škrat za en dan, ki s prazničnimi pozornostmi osrečuje otroke in starostnike. Za svoje delo je v Škofji Loki, kjer je tudi mentor mednarodnim prostovoljcem, dobil priznanje Naj prostovoljec leta 2020. Prostovoljstvo ga izpolnjuje, osrečuje, vesel je odziva, pristnega stika, pogleda v oči, sodelovanja in povezovanja. To mu daje krila za nove ideje in njihovo uresničevanje.
Ulična glasbenica Vesna Sauvage je kot pravi njena pesem rojena iz iskre, ki razžarja življenje, je luna, je sonce, tišina in kri. Z enaindvajsetimi leti se je odšla potepat po svetu. Prek Italije in Francije je prispela v njeno magično deželo Španijo. O njej je sanjala že kot majhna deklica. Kaseta s flamenko glasbo, ki sta jo v njihov dom po naključju prinesla španska trubadurja, jo je popolnoma očarala. Petja in igranja na kitaro se je naučila spotoma, v Baskiji se je znašla sama med policisti in demonstranti. Vandranje od mesta do mesta je v zadnjem desetletju nekoliko opustila. Zdaj je že več let nepogrešljiv del utripa v starem celjskem mestnem jedru. Črni lasje, kitara in čarobni glas so njeni zaščitni znaki. Z njenega kota se po ulicah širi mešanica veselih španskih ritmov ter nostalgičnih odtenkov fada. Muziciranje na ulici je lepo, a včasih tudi naporno, pravi tokratna lokalna junakinja, ki čuti z naravo.
Profesorica razrednega pouka na novomeški osnovni šoli Grm Marjeta Ferkolj Smolič je dobrodelna od otroštva, dejavna prostovoljka in organizatorka pa od dijaških let. Deluje v številnih nevladnih organizacijah, predsednica društva prijateljev mladine Mojca iz Novega mesta je že 13 let, kot bolničarka prostovoljka je v času covida pomagala v domovih za starejše, pa na številnih prireditvah, pred kratkim tudi na svetovnem prvenstvu v Planici, ter pri pogozdovanju Krasa.
“Kupi odpadkov, ki bi se jih dalo izslediti, kilometri mavrično obarvane morske gladine zaradi izpustov goriva, poginjene živali ... Z eno besedo - groza,” je pred nekaj dnevi na Facebookovo stran zapisal Miha Vivoda, v naravo zaljubljeni 40-letni Izolan, pobudnik mnogih, predvsem v čiščenje morja naravnanih akcij. Neumorni aktivist je že pred šestimi leti ustanovil iniciativo Naredi nekaj za naravo, v kateri je zbral somišljenike, ki svoj prosti čas radi preživljajo v naravi in so zanjo pripravljeni tudi nekaj narediti. V vseh teh letih so z morja na obrežje pripeljali že več kot 150.000 odpadnih kosov. Doktor farmacije je zaposlen v družinski lekarni v Simonovem zalivu v Izoli, od malih nog poleg narave in farmacije ljubi še glasbo, šport, na prvem mestu pa je zanj družina. Pred mikrofon ga je povabil kolega z Radia Koper, Iztok Novak Easy.
Bojan Javornik je domala vse življenje povezan z ribištvom in življenjem obvodnega sveta. Vztrajno opozarja na spremembe in škodo, ki jo povzročamo vodam, zato ga bomo v naslednjih minutah spoznali kot tokratnega »lokalnega junaka«. Predstavil nam ga bo Stane Kocutar.
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Korošec Toni Mulec je na najtežjem vztrajnostnem reliju na svetu reliju Dakar zrl smrti v oči. Kljub temu da je trenutno naš najbolj usposobljeni tekmovalec za to preizkušnjo. Je eden od treh motociklistov v zgodovini Slovenije, ki je tekmo dokončal. Že to je uspeh. Mulec pa je bil na reliju prvič in dosegel 24. mesto. To je ena najboljših slovenskih uvrstitev. Korošci so še posebej ponosni na pogumnega Slovenj Gradčana. Domačo Dvorsko vas na Legnu v Slovenj Gradcu so preimenovali v Dakarsko vas. Z njim se je pogovarjala Metka Pirc.
Začel se je pustni čas, ki mu na ptujskem pravijo tudi peti letni čas. Čas veselja, zabav v maskah, šemljenja, norčij, pustnih povork, ki ga imamo radi vsi. Na Ptuju se je pričelo tudi 63. kurentovanje, saj je kurent skozi desetletja postal ena najbolj prepoznavnih in priljubljenih mask pri nas. Med tistimi, ki si že od otroštva nadenejo kurentovo opravo, je tudi vsestransko aktiven Ptujčan Rado Škrjanec. Je eden od skoraj stotih kurentov, ki delujejo pod okriljem sekcije koranti Folklornega društva Lancova vas in ki skušajo ohranjati čimbolj avtohtono sporočilo kurentov s kurentovimi obhodi, ki so od leta 2017 tudi vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. S kurentom Radotom Škrjancem - oziroma korantom, kot maski še pravijo na ptujskem, se je pogovarjala naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič
Sanja Fidler je protestnica, aktivna državljanka, borka za dobro. Je članica skupine Protestival, ki na protestih skrbi za scenografijo v obliki lutk, transparentov, plakatov, pogosto s kritično in hudomušno noto. Je redna udeleženka protestov proti škodljivim odločitvam oblasti, opozarja tudi na krivice, ki se godijo marginaliziranim skupinam doma in po svetu, trenutno s somišjeniki prevprašuje in opozarja na prekomerno sečnjo dreves na ljubljanskem Rožniku. Izziv, kako ljudi spodbuditi k razmišljanju, prevpraševanju družbenih pojavov in aktivaciji pa je, kot pravi, večplasten.
Dolinškov kozolec na Šmarčni je danes med bolj obiskanimi destinacijami v sevniški občini. V letu 2009 se je družina odločila, da kozolec toplar obnovil skupaj s spomeničarji. V njem so leta 2014 odprli etnološko zbirko kmečkega orodja in gospodinjskih pripomočkov iz lokalnega okolja, več kot 750 predmetov je zbranih iz obdobja med 1800 do 1960. Ciril Dolinšek, ki deluje kot samozaposlen v kulturi, je pripravil programe, v katere je vključil lokalne znamenitosti in društva, otroke pa kot turistični vodič rad popelje tudi na okoliške znamenitosti. Če vas ob ogledu zbirke povabi na 'kavsanje', je to čisto spodobno povabilo, saj gre za običaj lovljenja lesa s kavsi na reki Savi. Do leta 2018 je z vaščani Šmarčne pripravljal 20 let izredno dobro obiskan prikaz živih jaslic. Ciril Dolinšek je predsednik društva Sevniški graščaki in s člani društva pripravlja poučne interpretacije grajskega življenja, zlasti priljubljene med otroki... V zadnjih letih se je podal v književne vode, sodeloval je pri pisanju monografije »Ukročena lepotica – Sava in njene zgodbe«. Njegovo samostojno knjižno delo »Sveti Jurij in Jurjevi pevci na Sevniškem« pa je pomemben prispevek k ohranjanju dragocene dediščine tako sevniške občine kot tudi celotnega Posavja in Slovenije. 22 skupin poje na sevniškem, knjigo je nadgradil s CD-jem s temi pesmimi in skupaj z Zavodom KŠTM Sevnica se prizadevajo za vpis v register nesnovne kulturne dediščine. In če vam bo med poslušanjem znan sogovornikov glas, ja, verjetno ste ga slišali pri vodenju številnih prireditev. Obstaja še ena možnost, da ste ga prepoznali kot pevca, saj se je do leta 2003 Ciril Dolinšek poklicno več kot desetletje ukvarjal tudi z glasbo. Kot pevec je ustvarjal v skupinah Melanie, Vikend in Patrol, nastopil je tudi na Melodijah morja in sonca in nadaljeval kot solist pod imenom Cili Patrol.
Lokalni junak Anže Albreht je zdravstveni reševalec, zaposlen v Zdravstvenem domu Logatec, prostovoljni gasilec in ustanovitelj zavoda Reševalni pas. Z akcijami ozaveščanja o pomenu ustvarjanja reševalnega pasu ob zastojih na avtocestah in hitrih cestah je občutno pripomogel k izboljšanju kulture voznikov. Je tudi med zaslužnimi za spremembo 30-ega člena Zakona o pravilih cestnega prometa, po katerem se nepravilno razvrščanje ob zastojih lahko kaznuje z 200 evri globe. Letos mineva 10 let od začetka načrtnih akcij ozaveščanja o pomenu reševalnega pasu. Anžeta Albrehta je pred mikrofon povabila Nina Brus.
Izbira poklica ni lahka stvar, kljub temu, da v današnjem času največkrat to ni enkrat za vselej, današnji tempo življenja, hiter razvoj tehnologij in nenazadnje novi in novi poklici nas vse bolj silijo, ne le v nenehno učenje in dopolnjevanje znanja, velikokrat tudi v čisto drugo smer, v čisto drug poklic. Je pa zagotovo pečat šole in njenih učiteljev v tistih prvih korakih na poklicni poti zelo pomembe. Večinoma si želimo izbrati šolo, ki se lahko pohvali z nekaj več od predpisanega. In ena takih šol je danes zagotovo Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje, ki se lahko pohvali s svojo inovativnostjo tako med dijaki kot učitelji…….in poklici, ki jih danes naša družba več kot potrebuje. Nenazadnje so tako dijaki kot učitelji prejemniki številnih priznanj, tudi na državni ravni. Levji delež pri današnjem ugledu šole in njeni usmerjenosti v inovativnost ima zagotovo tudi njena dolgoletna, danes že upokojena ravnateljica Marjetka Bizjak, med drugim častna občanka Trbovelj in prejemnica državnega priznanja za življenjsko delo na področju srednjega šolstva. Pred mikrofon jo je povabila Karmen Štrancar Rajevec
Po dveh letih premora zaradi epidemioloških razmer so pred dobrim tednom k bolnikom v oddelek za invalidno mladino v Stari Gori na Goriškem znova prihrumeli in jih obdarovali božički na motorjih. Začeli so pred 16-imi leti pod okriljem Moto-kluba Rihemberk, ki pa je pred sedmimi leti ugasnil. Od takrat je zbiranje v božičkova oblačila odetih motoristov za dober namen prepuščeno posameznikom in moto klubom iz vse države, prihajajo tudi iz sosedstva v Italiji. Nad predbožično akcijo obdarovanja invalidnih otrok v starogorskem oddelku, ki je del šempetrske bolnišnice, od vsega začetka bdi pobudnik Erik Breščak z Vogrskega na Goriškem. Lokalni junak ni samo zaradi božičkov na motorjih, ampak predvsem zaradi premagovanja posledic hude prometne nesreče, ki jo je imel s težkim motorjem pred dvajsetimi leti. Goriškega lokalnega junaka je obiskal Valter Pregelj.
Lokalnega junaka smo pred božičnim večerom tokrat našli v Gorjah na Gorenjskem. Mateja Pavliča je duhovniški poklic tja pripeljal pred tremi leti neposredno iz Vatikana. Ko je doktoriral iz cerkvenega prava, pa so se oglasile, kot pravi njegove gorenjske korenine in začutil je klic narave. Boljše izbire, kot so Gorje, na robu Triglavskega narodnega parka, kjer živijo pristni in z naravo povezani ljudje, si ne bi mogel želeti, pravi. Dali so mu tisto po čemer je hrepenel v Rimu, on pa njim vpogled od zunaj, nov zagon in veter v jadra, tudi gorjanski dobrodelnosti . Matej Pavlič zase pravi, da je človek, ki ima izredno rad življenje in ga še raje polno živi. Tudi tako, da je župnijska kuhinja, za katero skrbi sam, postala prostor za druženje faranov in kraj , kjer se rojevajo ideje, ki povezujejo v iskanju skupnega dobrega.Tam ga je obiskala tudi Romana Erjavec.
Milana Ninića, 29-letnega inženirja radiologije iz Celja, odlikuje neverjetna energija in skrb za sočloveka. Pred osmimi leti je ustanovil Humanitarno društvo Enostavno pomagam. Ta skrbi za številne dobrodelne projekte, od zbiranja denarja za otroke z redkimi neozdravljivimi boleznimi, zbiranja hrane in drugih potrebščin za prebivalce Afrike ter slovenske družine s socialnega roba, decembra je najbolj aktualna Božičkova tovarna daril. Ninić letno opravi več kot 1600 ur prostovoljnega dela, leta 2019 je postal naj prostovoljec javne uprave, Občina Celje mu je podelila bronasti znak. Veliko ur preživi v avtomobilu, razpet je med službo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, študijem v Kranju, domom v Celju in dobrodelnimi potmi po širši celjski regiji. Tokratni lokalni junak spregovori tudi o mačehovskemu odnosu države do ljudi v stiskah, svoji družini in otroštvu.
Vojko Kocjančič je doma iz Krogelj v Dolini pri Trstu. Je dolgoletni kulturni delavec in srenjaš, aktivno vpet v društveno življenje v vasi in čezmejno povezovanje. Pred leti je začel raziskovati preteklost srenj, jusov. Številne dokumente, zapise, razsodbe je zbiral v različnih arhivih in te je ob zgodbah, ki pričajo o solidarnosti agrarnih skupnosti zbral v delu Poznane neznanke. V oddaji Lokalni junak se je z njim pogovarjala Tjaša Lotrič:
Stanko Cerar iz Novega mesta ima pri 88ih letih pester življenjepis, je človek številnih znanj, ljubiteljski literat in pesnik, predvsem pa že vse življenje prostovoljec, ki še vedno rad priskoči na pomoč. V poklicnem življenju je bil zapisan prevozništvu in tovornjakom, zdaj pa je nepogrešljiv pri varovanju otrok v križiščih ob prvih dneh šole, predvsem pa je velik ljubitelj življenja in kamor pride prinaša pozitivno energijo. Prispevek je pripravil Jože Žura.
Neveljaven email naslov