Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes smo obiskali legendarno celjsko Špico, kjer domuje kajakaški in kanu klub Celje. Mimogrede, kajakaš tega kluba Lan Tominc je pred dnevi postal mladinski olimpijski prvak na igrah v Buenos Airesu. Kako se je pisala zgodovina tega kluba, s kakšnimi izzivi se sooča danes in kakšno je zanimanje za kajakaštvo pri nas smo vprašali sogovornike. Predstavili pa smo tudi Špico, ki ni zgolj prizorišče športnih in družabnih dogodkov, temveč je tudi vse bolj privlačna točka v turistični ponudbi knežjega mesta.
336 epizod
Vsak petek dopoldan se naša ekipa odpravi malo naokrog. Obiskujemo in predstavljamo zanimive kraje, dogodke, ljudi.
Danes smo obiskali legendarno celjsko Špico, kjer domuje kajakaški in kanu klub Celje. Mimogrede, kajakaš tega kluba Lan Tominc je pred dnevi postal mladinski olimpijski prvak na igrah v Buenos Airesu. Kako se je pisala zgodovina tega kluba, s kakšnimi izzivi se sooča danes in kakšno je zanimanje za kajakaštvo pri nas smo vprašali sogovornike. Predstavili pa smo tudi Špico, ki ni zgolj prizorišče športnih in družabnih dogodkov, temveč je tudi vse bolj privlačna točka v turistični ponudbi knežjega mesta.
Tokratna petkova terenska smer je kazala proti Radljam ob Dravi. Govorili smo o zanimivosti tamkajšnjih muzejskih zbirk – od gozdarske v Radljah do mineraloške na Remšniku. Izvedeli smo tudi več o razvojnih korakih sadjarskega centra, ki se spogleduje z novimi možnostmi.
Petkovo terensko oglašanje je potekalo iz naravnega rezervata – Ormoških lagun. Območje, nastalo iz grenke zgodbe nekdanje ormoške tovarne sladkorja, tačas prekipeva od življenja in pestrosti rastlinskih in živalskih vrst. Vodne ptice, bivoli, bobri, vidre in avtohtone želve so glavni prebivalci mokrišča, ki postaja vse večja turistična zanimivost regije. Vabljeni v svojevrstno gledališče v naravi v radijski izvedbi.
Danes se začenja jubilejni 30. Festival Lent. Kaj vse ponuja letos, v tokratni oddaji Malo naokrog.
Odpravili smo se na grad Vurberk – zgradbo na strateško pomembnem griču nad reko Dravo. V ospredju oddaje je bil jubilejni 30. Vurberški festival narodno-zabavne glasbe; z organizatorji smo se sprehodili po zgodovini te prireditve.
Obiskali smo grad Ristovec v ptujskem predmestju, ki ga je pred kratkim na dražbi kupil domačin, sicer botanik z Univerze v Mariboru Ignac Janžekovič. V Sloveniji je kar nekaj podobnih starih stavb, ki so jih kupili posamezniki in jih po svojih močeh obnavljajo: tako olastninjeni so gradovi Fala, Zgornja Polskava, Tabor pri Vojniku in še kateri. Obnove seveda niso poceni, lotevajo se jih z različnimi motivi, pri tem pa morajo upoštevati tudi zahtevna strokovna merila.
Tokrat smo se odpravili v prestolnico, kjer deluje računalniški muzej. Njegovo poslanstvo je ohranjanje računalniške in tehnološke dediščine in izobraževanje o zgodovini računalništva. S pomočjo zbirke in povezanih programov želijo širši javnosti omogočiti razumevanje visoko informatizirane družbe, v kateri živimo, posameznike pa spodbuditi, da postanejo njeni soustvarjalci. Z gosti smo združevali tehnično preteklost in sedanjost in pogledali v prihodnost.
V občini Sveti Jurij ob Ščavnici so zelo ponosni na preteklost in ugledne osebnosti kraja. Pred nekaj meseci je izšel njihov zbornik, sredi maja pa so se spomnili še 150-letnice rojstva svojega rojaka, doktorja Antona Korošca. O Svetem Juriju med preteklostjo in sedanjostjo somo govorili v tokratnem terenskem oglašanju.
Ker je danes svetovni dan čebel, nas je pot malo naokrog vodila na čebelarsko domačijo Maksimilijana Praha v zaselku Stari Grad nad Makolami. Z nami je bilo nekaj znanih čebelarjev iz severovzhodne Slovenije: Vlado Pušnik, Ivan Bračko, Franc Oder, Aleš Vanek in še kdo. Čebele so velika skrivnost narave, pravi čebelar Karl Vogrinčič, tudi pionir novodobne apiterapije pri nas. O izzivih letošnje čebelarske sezone, medenih pijačah, apiterapiji in apiturizmu v tokratni oddaji Malo naokrog.
Obiskali smo Pomorski muzej Piran, ki domuje v čudoviti palači v središču tega severnojadranskega bisera. Muzej zbira, preučuje in predstavlja pomorsko dediščino in na pomorstvo vezane gospodarske panoge obalnega območja in celotnega slovenskega prostora. Kako se je pisala zgodovina tega muzeja, kaj ponuja obiskovalcem in zakaj je že davno presegel meje regionalnega pomena ?
V oddaji Malo naokrog se bomo tokrat podali po poteh Kozjanskega parka, enega najstarejših in največjih zavarovanih območij v Sloveniji. Z več okoljevarstvenimi projekti je park v štiridesetih letih delovanja pridobil svetovni sloves. Kako jim to uspeva in kakšni so načrti za sožitje narave in človeka, bomo podrobneje spoznali
S sogovornicama smo v ospredje postavili osrednje podravsko praznovanje praznika dela, prvega maja, pod Pohorjem.
Koračnice, himne, budnice oziroma glasba nasploh so tesno povezane z oboroženimi silami. V miru in vojni, na bojišču ali v filharmonijah, na protokolarnih ali dobrodelnih dogodkih in še marsikje je sodelovanje vojaških glasbenih sestavov skoraj obvezno. Med pol deseto in enajsto smo obiskali Orkester Slovenske vojske, ki je ob 25-letnici delovanja izdal zbornik in zgoščenko.
Naš Štajerski lisjak se je tokrat ustavil v Sveti Ani, manjši podeželski občini na severu Osrednjih Slovenskih goric s površino več kot 37 kvadratnih kilometrov in dvanajstimi vasmi. V občini razvijajo butično naravno ponudbo, namenjeno turistom, ki obožujejo mir, lepe razglede, vinsko kulturo, podeželsko kulturno dediščino in aktivna doživetja, zato se ponaša tudi z nazivom Green and save. Imajo pa tudi mini vas z desetimi replikami stavb take velikosti, da lahko vanje splezajo le otroci. Govorili smo o turizmu, delovanju občine, njihovi osnovni šoli, uspešnih evropskih projektih, pa tudi o kulturnem dogajanju v kraju in načrtih za prihodnost.
Zavili smo v botanični vrt v Pivoli, z dvema desetletjema delovanja sicer najmlajši botanični vrt pri nas, a po površini največji. Poleg pestre rastlinske raznovrstnosti obiskovalcem razkriva tudi zelo zanimivo zgodovino območja.
Tokrat smo se oglašali iz Ormoža, iz tamkajšnje knjižnice Franca Ksavra Meška, kjer je zaživela tudi knjižnica semen. Poleg knjig si lahko obiskovalci po novem izposodijo tudi domača semena in na ta način pripomorejo k ohranjanju domačih sort rastlin. To pa prispeva k biotski pestrosti in tudi k izboljšanju samooskrbe, kajti z malo volje, znanja in truda lahko marsikaj pridelamo sami.
Pod obronki planote Dobrovlje leži stari štajerski trg Braslovče, eno najstarejših naselij na Štajerskem in Slovenskem, katerega glavni zgodovinski biser je grad Žovnek, od koder izvira rod znamenitih Celjskih državnih knezov. V terenski oddaji ste med drugim izvedeli, kako poteka obnova in revitalizacija te, nekoč zelo zanemarjene grajske razvaline, in katere so v tančico skrivnosti zavite zgodbe Žovneških gospodov – od njihovih začetkov do vzpona k celjskim zvezdam. Kaj obiskovalcem še ponuja pokrajina treh jezer?
Spoznali smo življenjski utrip dveh manjših haloških občin ob slovensko-hrvaški meji – obiskali smo Žetale in Rogatec. Ceste, kolesarske poti, vodovod, vetrne elektrarne, domovi starejših – je le nekaj povezovalnih razvojnih zalogajev.
Tokrat smo se odpravili v Juršince – občino, kjer živi najuspešnejši slovenski boksar, in ki velja za zibelko slovenskega trsničarstva; radi se pohvalijo tudi z bogato zapuščino svetovno znanega tehničnega genija Janeza Puha in županom rekorderjem, ki občino vodi že sedem mandatov.
Tokrat smo se odpravili v občino Rače - Fram. Govorili smo o njenem hitrem razvoju na več področjih, naložbah, dogajanju in drugih zanimivostih, ki jih ta bližnja občina ponuja.
Petki so na Radiu Maribor praviloma terensko obarvani. Tokrat smo pripravili naš improvizirani studio na sedežu občine Razkrižje ob slovensko-hrvaški meji, kjer že vrsto let zelo uspešno županuje Stanko Ivanušič, ki je tudi predsednik Sveta pomurske razvojne regije. Ta povezuje 8 prleških in 19 prekmurskih občin... . In prav razvojnim dilemam Pomurja smo namenili tokratno megaherčno pozornost. Gostitelj župan Stanko Ivanušič je v oddajo povabil še: Franca Horvata - župana Tišine, ki je drugi podpredsednik Sveta pomurske razvojne regije in Jožefa Škalič - župana Kuzme, ki pa je prvi podpredsednik tega sveta.... Sodelovala sta tudi: perspektiven ekološki kmet Igor Paldauf iz Vučje vasi v občini Križevci; leta 2019 je prejel naziv najbolj inovativen mladi kmet Slovenije in direktor Prleške razvojne agencije iz Ljutomera Goran Šoster.
Neveljaven email naslov