Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obiskali smo Begunje na Gorenjskem in Slovenski smučarski muzej. Radijsko smo se sprehodili skozi zgodovino smučanja – od začetkov kot transportnega sredstva do razvoja v športno panogo – od pradavnine do sodobnih smučarskih šampionov. Spoznali ste edinstvene predmete in redko arhivsko slikovno in video gradivo. Seveda smo izpostavili tudi uspehe slovenskih šampionov Bojana Križaja, Mateje Svet in Žana Koširja, ki so smučanje prelevili v nacionalni šport, in steno slavnih, ki so posegali po odličjih na največjih tekmovanjih.
337 epizod
Vsak petek dopoldan se naša ekipa odpravi malo naokrog. Obiskujemo in predstavljamo zanimive kraje, dogodke, ljudi.
Obiskali smo Begunje na Gorenjskem in Slovenski smučarski muzej. Radijsko smo se sprehodili skozi zgodovino smučanja – od začetkov kot transportnega sredstva do razvoja v športno panogo – od pradavnine do sodobnih smučarskih šampionov. Spoznali ste edinstvene predmete in redko arhivsko slikovno in video gradivo. Seveda smo izpostavili tudi uspehe slovenskih šampionov Bojana Križaja, Mateje Svet in Žana Koširja, ki so smučanje prelevili v nacionalni šport, in steno slavnih, ki so posegali po odličjih na največjih tekmovanjih.
Del dopoldneva smo preživeli v Mozirju, kjer je na ogled že 7. Božična bajka Slovenije s kar 1,7 milijona prazničnimi lučkami. Letos prinaša sporočilo upanja, ljubezni in pozitivizma. Razdeljena je na tematske vrtove, kjer obiskovalcem ponudijo čim več prijetnih in posebnih doživetij. Katerih in kako to vpliva na porabo energije, pa v tokratni oddaji Malo naokrog.
Odpravili smo se v Prebold, kraj pestre zgodovine in bogate dediščine na obrobju spodnje Savinjske doline. Sprehodili smo se skozi zanimivo muzejsko zbirko lokalne zgodovine, se spomnili nekaterih znamenitih Slovencev, ki izvirajo s tega območja, in vas skušali prepričati, da je ta kraj vreden obiska in vaše radovednosti.
Tokrat smo se odpravili v Zasavsko regijo, ki je bila v preteklosti predvsem agrarna, izkopi premoga pa so poskrbeli za razvoj rudarjenja. Trbovlje, nekdanje rudarsko mesto, smo spoznali v Zasavskem muzeju Trbovlje in Virtualnem muzeju rudarstva. Delo v rudniku je predstavil nekdanji zaposleni, virtualno pa smo se povzpeli tudi na najvišji dimnik v Evropi.
Z namenom revitalizacije mariborskih mestnih prireditev, ki se navezujejo na najstarejšo trto sveta in tukajšnjo vinogradniško tradicijo, so organizatorji letošnje martinovanje v štajerski prestolnici vsebinsko nadgradili in razširili po mestnem jedru. S kom in kako ter kje po središču mesta, pa v naši tokratni terenski oddaji Malo naokrog.
Preden smo krenili na radijski potep, smo v navigacijo vpisali tri črke, iz katerih je sestavljeno ime dobro znanega vinorodnega kraja v Ljutomersko-ormoških goricah. Dobili smo se na Kogu, v obnovljenih prostorih Košárkine hiše, ki s cerkvijo in šolo tvori sredico Kogovske vedute.
Dopoldne smo se oglašali iz rekreacijsko-turističnega centra Trije kralji na slovenskobistriškem Pohorju. Govorili smo o pripravah na zimsko sezono na Rogli in Pri treh kraljih, o načrtovanih naložbah v obeh smučarskih centrih; tudi o prihodnosti muzeja Pohorskega bataljona na Osankarici in smučarskem skakalnem klubu Šmartno na Pohorju.
Dopoldne smo preživeli v Bobrovem centru v Rogaški Slatini, kjer želijo obiskovalcem približati območje Posotelja ali Sotelskega na skrajnem zahodnem delu obsežne Panonske nižine. Tam nas je pozdravil tudi bober Ber, ki obiskovalcem pripravlja številne izzive, uganke in druga presenečenja.
Z oddajo Malo naokrog smo se tokrat odpravljamo v porečje Mure, ki se – ne brez razloga – ponaša z nazivom Amazonka Evrope. Še več. Kot ena najvrednejših območij narave je vpisana na svetovnem zemljevidu kot edinstveno in prvo 5-državno biosferno območje pod Unescovo zaščito. Kako ohraniti biološko pestrost mokrišč, stranskih rokavov in mrtvic in jim zagotoviti zeleno in trajnostno, pa tudi turistično prihodnost, smo odkrivali z gosti.
Obiskali smo eno večjih pomurskih občin, Puconce, kjer si podajata roko Ravénsko in Goričko. Območje ima bogato preteklost, naravne lepote in plemenite ljudi. Čez nekaj dni, 13. oktobra, bodo praznovali občinski praznik, to soboto pa bo tam DÖDOLIJADA. Vas zanima še kaj več? Odpravite se z nami na radijsko potovanje.
Odpravili smo se v Dravograd, mesto na stičišču treh dolin. Sprehodili smo se skozi bogato zgodovino in kulturno dediščino kraja, obiskali pasmo tudi bližnje Libeliče, ki so se pred stoletjem z ljudskim pogumom in odločnostjo z velikimi črkami zapisale v zgodovino.
Tokrat smo pripravili naš improvizirani studio v koroški občini Muta, točneje v znani etno gostilni Pri lipi v neposredni bližini stoletne rotunde. V oddaji smo predstavili nekatere sociokulturne posebnosti tega koščka naše domovine s posebnim poudarkom na turizmu, gostinstvu in kulinariki. Ob naši gostiteljici Heleni Kresnik Pažek in županu Mute Mirku Vošnerju je bila z nami tudi kustosinja Koroškega pokrajinskega muzeja Brigita Rajšter, strokovnjakinja za identitetne pokrajinske kulinarične posebnosti.
Opravili smo se v Celje in se sprehodili po največjem razstavišču ohranjenih ostankov antične Celeje. Govorili smo tudi o dramatičnih življenjskih zgodbah posameznih članov celjske hiše, ki so preživele pol tisočletja, in o največji popotnici vseh časov. Iz Pokrajinskega muzeja se bomo oglasili
Danes smo odšli v Ljubljano, na obisk v predsedniško palačo. Naši gostitelji so bili: predsednik države Borut Pahor, generalna sekretarka Nataša Kovač in Barbara Hiršman iz protokola.Vabljeni na radijski sprehod.
Z oddajo Malo naokrog smo obiskali Likovno kolonijo pod kozolcem v Sestržah v občini Majšperk, kjer so v teh dneh z več prireditvami sredi praznovanja občinskega praznika. Pogledali smo tudi v Muzej volne in gobelinov, obudili spomine na nekdanjo proizvodnjo žebljev, se sprehodili okrog Sestrškega jezera in obiskali vaški mlin v Narapljah.
Lendavo, ki je tudi ponosna nosilka rekorda: največja skuhana in postrežena količina bograča. Prav ta konec tedna bo tam največje tekmovanje v kuhanju bograča v Sloveniji. Seveda pa ne bomo govorili samo o tej jedi, ampak spomnili tudi na mnoge druge lendavske dogodke v sklopu Festivala Vinarium.
Tokrat smo se odpravili Prekmurje, v obmejni Dobrovnik. V oddaji smo predstavili nekatere sociokulturne posebnosti tega dela domovine s sicer večinskim madžarskim prebivalstvom. Osrednji dejavnosti tam sta kmetijstvo in turizem … Kdo še ni slišal za znamenito Bukovniško jezero ali za »tovarno« orhidej? Uveljavljajo pa se tudi mladi vinogradniki, inovatorji in kulturniki.
Sezona turističnega splavarjenja po reki Dravi v Mariboru je na vrhuncu, in zato smo v terenski oddaji Malo naokrog pri mariborskih splavarjih preverili, od kod prihajajo skupine gostov na druženje na njihovih panoramskih vožnjah s splavom.
Dopoldne smo preživeli na območju Notranjskega regijskega parka, kjer smo spoznavali preplet raznolike krajine, sobivanja ljudi z naravo in kraških pojavov na površju in v podzemlju. Osrednje območje parka je presihajoče Cerkniško jezero, za katero je Janez Vajkard Valvasor zapisal: »To jezero se po kranjsko imenuje Cerkniško in mislim, da ni najti ne v Evropi, ne v ostalih delih sveta tako čudovitega jezera, kot je to.« V oddaji so sodelovali: Matevž Podjed, Tine Schein, Dejvid Tratnik, Miha Jernejčič in Eva Kobe. Tonska realizacija Radio Slovenija - Franc Moder in Klara Otorepec.
Petkovi dopoldnevi na Radiu Maribor so praviloma terensko obarvani. Tokrat smo se oglasili s čebelarske domačije Anzelc v občini Moravske Toplice; čebelarstvo kot poezija kmetijstva namreč močno zaznamuje tudi našo najvzhodnejšo pokrajino. Sodelovali so: čebelarja Peter in Mojca Anzelc, starosta slovenskih apiterapevtov Karl Vogrinčič iz Močne pri Lenartu in čebelarski mojster ter predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja Štefan Šemen iz občine Beltinci, ki pravi, da nas čebele povezujejo.
Imenujejo jo tudi – kraljica slovenskih planin. Zanjo povsem velja Gregorčičev rek: »Ko kralj po planini visoki pohajam …« Kako se je pisala zgodovina te planine, predvsem planšarstva, zakaj je etnološka dediščina tega območja tako bogata, katere stare šege in navade so stoletja zaznamovale te kraje, kaj planšarji in majerice na planini počno danes in zakaj ta planina obiskovalce očara v vseh letnih časih?
Neveljaven email naslov