Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Stari starši - cvet ali trn v peti?

23.03.2015

Stari starši imajo v življenju svojih vnukov zelo pomembno vlogo. Lahko dopolnjujejo vzgojo staršev in jo bogatijo, obenem pa se morajo zavedati, da imajo starši, torej njihovi otroci, pravico na svoj način vzgajati lastne otroke. Pretirano vmešavanje v vzgojo ali na drugi strani razvajanje vnukov lahko pripelje do številnih nesoglasij. So torej stari stari cvet ali trn v peti? Andreja Čokl je obiskala 3 generacije žensk iste družine - govorila je z vnukinjo, mamo in babico, svoje mnenje o vlogi starih staršev in priporočila zanje pa je dodala tudi psihoterapevtka.

Stari starši imajo v življenju svojih vnukov zelo pomembno vlogo. Lahko dopolnjujejo vzgojo staršev in jo bogatijo, obenem pa se morajo zavedati, da imajo starši, torej njihovi otroci, pravico na svoj način vzgajati lastne otroke. Pretirano vmešavanje v vzgojo ali na drugi strani razvajanje vnukov lahko pripelje do številnih nesoglasij. So torej stari starši cvet ali trn v peti? Obiskali smo 3 generacije žensk iste družine, govorili z vnukinjo, mamo in babico, svoje mnenje o vlogi starih staršev in priporočila zanje pa je dodala tudi psihoterapevtka.

Pri babici je luštno!

Da so spomini na stare starše predvsem pozitivni, so pokazala že mnenja mladih odraslih z ljubljanskih ulic. “Babica predstavlja toplino, lepe spomine, dobro kuhinjo … Babica mi je velikokrat pustila početi tisto, česar mi starši niso … Babica in jaz sva bili na enem bregu, starši na drugem …” ali “Razvajali so me … Keksi so bili tam, kjer so morali biti, čajček sem dobil, kosilo je bilo fino vsako nedeljo …” in “Z babico sem imela zelo poglobljen odnos … Dedi je bil pa tisti, ki je vedno vse popravil …” – to je le nekaj spominov, ki so nam jih že odrasli vnuki zaupali o svojih starih starših. Da je pri babici in dedku res luštno, se je strinjala tudi 6-letna Iza. Babi namreč skuha najboljšo rižoto, jo pelje na sprehod k račkam in se z njo potaplja na morju. Dedi je nekoliko bolj strog, predvsem kar se tiče zdrave prehrane in gibanja.

Nasveti staršev so dobrodošli, a hčerko vzgajam po svoje

Izina mamica Maja pritrdi, da so stari starši zelo dobrodošla pomoč, zlasti pri varstvu in širjenju obzorij Izi. Naučijo jo nekaterih stvari, ki jih sama ne počne, prav pretirano pa je ne razvajajo. Nasveti so seveda dobrodošli, a prav vseh ne upošteva. “V kakšnem primeru se odločim drugače, kot bi se moji starši, pa potem slišim: ja, Maja, tole bi morala pa drugače narediti … Ampak sem bolj trmaste sorte in naredim po svoje. Ne solita mi ravno pameti, mi pa povesta svoje mnenje, ampak obvelja moja, saj je Iza moja hči.”

Majina mama in Izina babica Darja pove, da si lahko za vnukinjo vzame več časa, kot si ga je za lastna otroka, da je pri njej bolj popustljiva, a da pazi, da Ize pretirano ne crklja in razvaja. “Poznam kolegico, ki je svoje vnuke tako privezala nase, da skoraj več niso želeli k svoji mami. Takrat sem si rekla, da jaz tega nikoli ne bom naredila … Poskušava se čim manj vtikati, se sama doma pogovarjava, ampak skušava ostati bolj zadaj.”

Zaupajte svojim že odraslim otrokom!

Psihoterapevtko Julijo Pelc je že obiskalo nekaj babic, ki jih skrbi vzgoja njihovih vnukov, pa tudi nekaj staršev, ki jih moti vmešavanje starih staršev v vzgojo vnukov. “Stari starši so nepogrešljivi sopotniki na poti odraščanja vnukov, predstavljajo mrežo ljudi, s katerimi se mora vsak otrok v življenju srečat … V tej mreži se poveže tudi s preteklostjo, svojimi koreninami …” Se je pa vloga starih staršev precej spremenila, saj je dandanes mnogo babic in dedkov še zaposlenih. Vnukom pa še vedno širijo obzorja, jih učijo praktičnih veščin … A ne gre povsod gladko. “Nekateri stari starši posegajo v vzgojne metode svojih otrok, pametujejo, svoj kritični pogled preusmerijo v kritizertsvo ali preveč navežejo vnuke nase, kupujejo na nek način njihovo ljubezen, vnuki lahko postanejo igračke ali popravljalnica napak iz vzgoje lastnih otrok.” Zaupati morajo svojim že odraslim otrokom, njihovi samostojnosti, odgovornosti ter sposobnosti za vzgojo vnukov. “Na ta način bodo vzgojno vlogo prepustili staršem, oni pa ostali v nepogrešljivi vlogi babic in dedkov.” Poleg tega stari starši ne nosijo polne odgovornosti za vnuke, ti so le občasni obiskovalci in takrat se jim lahko bolj posvetijo ter jih tudi bolj razvajajo. “Meni je moja mama rekla: starši ste zato, da vzgajate, babice pa zato, da razvajamo.” A tudi tu mora biti zdrava meja, saj se otroci hitro naučijo izkoriščati različno postavljena pravila. “Stari starši imajo lahko svoje mnenje, a morajo obenem tudi zdržati vzgojno drugačnost v pristopu staršev otrok … Poseganje v prostor drugega iz samovolje in nezaupanja ter neprepuščanje lastne volje svojim otrokom je narobe” .

Stari starši, bodite torej prisotni, a ne vsiljivi! Dobronamerno svetujte, a ne kritizirajte za vsako ceno in ne vmešavajte se v odločitve vaših že odraslih otrok. Dopolnjujte vzgojo svojih vnukov, a je ne nadomeščajte. Bodite torej cvet in ne trn v peti!


Med štirimi stenami

871 epizod


Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Stari starši - cvet ali trn v peti?

23.03.2015

Stari starši imajo v življenju svojih vnukov zelo pomembno vlogo. Lahko dopolnjujejo vzgojo staršev in jo bogatijo, obenem pa se morajo zavedati, da imajo starši, torej njihovi otroci, pravico na svoj način vzgajati lastne otroke. Pretirano vmešavanje v vzgojo ali na drugi strani razvajanje vnukov lahko pripelje do številnih nesoglasij. So torej stari stari cvet ali trn v peti? Andreja Čokl je obiskala 3 generacije žensk iste družine - govorila je z vnukinjo, mamo in babico, svoje mnenje o vlogi starih staršev in priporočila zanje pa je dodala tudi psihoterapevtka.

Stari starši imajo v življenju svojih vnukov zelo pomembno vlogo. Lahko dopolnjujejo vzgojo staršev in jo bogatijo, obenem pa se morajo zavedati, da imajo starši, torej njihovi otroci, pravico na svoj način vzgajati lastne otroke. Pretirano vmešavanje v vzgojo ali na drugi strani razvajanje vnukov lahko pripelje do številnih nesoglasij. So torej stari starši cvet ali trn v peti? Obiskali smo 3 generacije žensk iste družine, govorili z vnukinjo, mamo in babico, svoje mnenje o vlogi starih staršev in priporočila zanje pa je dodala tudi psihoterapevtka.

Pri babici je luštno!

Da so spomini na stare starše predvsem pozitivni, so pokazala že mnenja mladih odraslih z ljubljanskih ulic. “Babica predstavlja toplino, lepe spomine, dobro kuhinjo … Babica mi je velikokrat pustila početi tisto, česar mi starši niso … Babica in jaz sva bili na enem bregu, starši na drugem …” ali “Razvajali so me … Keksi so bili tam, kjer so morali biti, čajček sem dobil, kosilo je bilo fino vsako nedeljo …” in “Z babico sem imela zelo poglobljen odnos … Dedi je bil pa tisti, ki je vedno vse popravil …” – to je le nekaj spominov, ki so nam jih že odrasli vnuki zaupali o svojih starih starših. Da je pri babici in dedku res luštno, se je strinjala tudi 6-letna Iza. Babi namreč skuha najboljšo rižoto, jo pelje na sprehod k račkam in se z njo potaplja na morju. Dedi je nekoliko bolj strog, predvsem kar se tiče zdrave prehrane in gibanja.

Nasveti staršev so dobrodošli, a hčerko vzgajam po svoje

Izina mamica Maja pritrdi, da so stari starši zelo dobrodošla pomoč, zlasti pri varstvu in širjenju obzorij Izi. Naučijo jo nekaterih stvari, ki jih sama ne počne, prav pretirano pa je ne razvajajo. Nasveti so seveda dobrodošli, a prav vseh ne upošteva. “V kakšnem primeru se odločim drugače, kot bi se moji starši, pa potem slišim: ja, Maja, tole bi morala pa drugače narediti … Ampak sem bolj trmaste sorte in naredim po svoje. Ne solita mi ravno pameti, mi pa povesta svoje mnenje, ampak obvelja moja, saj je Iza moja hči.”

Majina mama in Izina babica Darja pove, da si lahko za vnukinjo vzame več časa, kot si ga je za lastna otroka, da je pri njej bolj popustljiva, a da pazi, da Ize pretirano ne crklja in razvaja. “Poznam kolegico, ki je svoje vnuke tako privezala nase, da skoraj več niso želeli k svoji mami. Takrat sem si rekla, da jaz tega nikoli ne bom naredila … Poskušava se čim manj vtikati, se sama doma pogovarjava, ampak skušava ostati bolj zadaj.”

Zaupajte svojim že odraslim otrokom!

Psihoterapevtko Julijo Pelc je že obiskalo nekaj babic, ki jih skrbi vzgoja njihovih vnukov, pa tudi nekaj staršev, ki jih moti vmešavanje starih staršev v vzgojo vnukov. “Stari starši so nepogrešljivi sopotniki na poti odraščanja vnukov, predstavljajo mrežo ljudi, s katerimi se mora vsak otrok v življenju srečat … V tej mreži se poveže tudi s preteklostjo, svojimi koreninami …” Se je pa vloga starih staršev precej spremenila, saj je dandanes mnogo babic in dedkov še zaposlenih. Vnukom pa še vedno širijo obzorja, jih učijo praktičnih veščin … A ne gre povsod gladko. “Nekateri stari starši posegajo v vzgojne metode svojih otrok, pametujejo, svoj kritični pogled preusmerijo v kritizertsvo ali preveč navežejo vnuke nase, kupujejo na nek način njihovo ljubezen, vnuki lahko postanejo igračke ali popravljalnica napak iz vzgoje lastnih otrok.” Zaupati morajo svojim že odraslim otrokom, njihovi samostojnosti, odgovornosti ter sposobnosti za vzgojo vnukov. “Na ta način bodo vzgojno vlogo prepustili staršem, oni pa ostali v nepogrešljivi vlogi babic in dedkov.” Poleg tega stari starši ne nosijo polne odgovornosti za vnuke, ti so le občasni obiskovalci in takrat se jim lahko bolj posvetijo ter jih tudi bolj razvajajo. “Meni je moja mama rekla: starši ste zato, da vzgajate, babice pa zato, da razvajamo.” A tudi tu mora biti zdrava meja, saj se otroci hitro naučijo izkoriščati različno postavljena pravila. “Stari starši imajo lahko svoje mnenje, a morajo obenem tudi zdržati vzgojno drugačnost v pristopu staršev otrok … Poseganje v prostor drugega iz samovolje in nezaupanja ter neprepuščanje lastne volje svojim otrokom je narobe” .

Stari starši, bodite torej prisotni, a ne vsiljivi! Dobronamerno svetujte, a ne kritizirajte za vsako ceno in ne vmešavajte se v odločitve vaših že odraslih otrok. Dopolnjujte vzgojo svojih vnukov, a je ne nadomeščajte. Bodite torej cvet in ne trn v peti!


13.09.2021

Pomoč malemu Milanu Kristancu

Enoletni Milan Kristanc je otrok s posebnimi potrebami. Rodil se je s težkima razvojnima nepravilnostima, z redko prirojeno okvaro desne roke in deformacijo leve noge. Starši se trudijo, da bi mu z operacijami in nadaljnjim zdravljenjem omogočili čim bolj normalen razvoj. Za dokaj normalno delovanje desne roke bo potreboval dve operaciji. Ker pa sta operaciji dragi, se obračata na dobre ljudi, da bi skupaj zbrali sredstva, ki bi njunemu otroku pomagala, da v prihodnosti zaživi tako kot njegovi vrstniki in vstopi v obdobje odraslosti z veliko mero samozavesti. Zgodbo malega Milana nam bo v oddaji Med štirimi stenami zaupal njegov oče Matic Kristanc. Z njim se bo pogovarjala Petra Medved.


06.09.2021

Nastopanje v pornografskih filmih me je opolnomočilo

Svetovno združenje za spolno zdravje že več kot desetletje v želji po dobri, ustrezni in temeljiti osveščenosti ter pozitivnem pogledu na spolnost 4. septembra obeležuje Svetovni dan spolnega zdravja. Letos je pozornost namenil spolnemu zdravju v digitaliziranem svetu, ki je spremenil intimna in seksualna življenja ljudi pa tudi dostop do pornografije. Otroci se lahko z njo srečajo zelo zgodaj, zato jim je treba pojasniti, za kakšne filme gre in komu so namenjeni. Paulita Páppel je producentka in režiserka pornografskih filmov, vodja spletne platforme lustery.com, na kateri pari z vsega sveta delijo svoje posnetke seksa, soustanoviteljica studia Hardwerks in kuratorka festivala pornografije v Berlinu. Z njo smo se pogovarjali o pornografiji, seks pozitivni skupnosti, ženski seksualnosti, soglasju, spolni vzgoji in številnih drugih aktualnih vprašanjih o seksu v sodobni digitalizirani družbi.


30.08.2021

Prisluhnem ti! - nov SOS telefon

Ljudje se pogosto znajdemo v situaciji, ki od nas zahteva spremembo. Čeprav so spremembe del življenja, nam v določenem obdobju lahko povzročijo stisko in zato doživljamo skrbi, nemoč in stres. Stiska se lahko še poveča, če pravočasno ne poiščemo ustrezne podpore. Pogosto pomaga, da se o njej pogovorimo s svojci, partnerjem ali prijatelji, včasih pa se je dobro obrniti na strokovno pomoč. Telefon v čustveni stiski »Prisluhnem ti« na telefonski številki 031 50 60 50 je projekt Psihološke svetovalnice Univerze Sigmunda Freuda z Dunaja, podružnice v Ljubljani. Namenjen je otrokom, mladostnikom, študentom, odraslim in starejšim. Kdaj je treba poiskati strokovno pomoč, kako pomemben je razbremenilni pogovor za posameznika v stiski in kakšno pomoč lahko pričakujejo na telefonu »Prisluhnem ti« – o tem se bo Petra Medved pogovarjala s psihologinjo, zakonsko in družinsko psihoterapevtko in supervizorko doc. dr. Andrejo Poljanec v današnji oddaji Med štirimi stenami.


23.08.2021

Starši so sami organizirali razvoj genske terapije za redek genetski sindrom

NAPOVED: Zgodba malega Urbana, pri katerem so odkrili redko gensko napako gena CTNNB1, je prišla v javnost aprila letos in se od takrat že razširila po Sloveniji in svetu. Danes lahko poslušate ponovitev majske oddaje. Zgodba je navdihujoča predvsem zaradi njegovih staršev, ki so z znanstveno pismenostjo in osebno vztrajnostjo našli pot do zdravila za to gensko napako, ki še vedno velja za neozdravljivo. Preučili so študije o tem sindromu in se povezali z njihovimi avtorji ter drugimi znanstveniki, ki se ukvarjajo z razvojem genskih terapij za okvarjene gene. Tako zdaj vodijo projekt razvoja zdravila za to gensko napako, ki združuje znanstvenike s specialnimi znanji. V projekt so vložili vse, kar imajo, kar pa manjka, pa zbirajo prek platforme množičnega financiranja. Rezultat tega projekta ne bo le zdravilo za Urbana, pač pa tudi za druge otroke z enako gensko napako. O podrobnostih se je Cirila Štuber pogovarjala z magistrico Špelo Miroševič, Urbanovo mamo.


16.08.2021

Srce bije v dvojini!, ponovitev oddaje

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


09.08.2021

Sprejeti odnos do sebe je težko, a nujno

Kako pomemben je odnos do sebe, nam bo povedala naša tokratna sogovornica. In da je pomembno tudi to, da se poslušamo in si sledimo. Alenka Peterlin je ena tistih, ki je svoje življenje temeljito prevetrila in zdaj s svojo izkušnjo pomaga tudi drugim ženskam. Spoprijemanje z lastno bolečino je težko, a velikokrat nujno. Del svojega življenja in razmišljanja je delila z nami v oddaji, ki jo bomo zdaj ponovili. Z Alenko Peterlin se je pogovarjala Lucija Fatur.


02.08.2021

"Številni starši se z Downovim sindromom pri svojem otroku ne zmorejo sprijazniti."

Ko se rodi otrok z Downovim sindromom, je to za družino šok, pogosto se spremenijo odnosi v družini. Številni starši se z Downovim sindromom pri svojem otroku ne zmorejo sprijazniti, razlaga gostja oddaje Med štirimi stenami, predsednica Medobčinskega društva Sožitje s sedežem v Mengšu in mama otroka z Downovim sindromom Tatjana Novak. Downov sindrom ali trisomija 21. kromosoma pomeni dodaten kromosom na 21. paru, ki vpliva na posameznikov telesni in duševni razvoj. Razvoj otrok z Downovim sindromom je upočasnjen, zato potrebujejo več časa za učenje; pomoč in vodenje pa vse življenje. Kakšni so predsodki do družin z otrokom z Downovim sindromom? Kakšno je življenje z otrokom z Downovim sindromom? Kako pomembna je njihova socializacija, da kot odrasli ljudje zaživijo čim samostojneje? O tem v ponovitvi oddaje z gostjo Tatjano Novak. Z njo se je pogovarjala Petra Medved.


26.07.2021

Zakaj večina spolnih zlorab otrok ostane prikrita?

Da je vsak peti Slovenec žrtev spolne zlorabe, vemo in tudi to vemo, da večina ostane prikrita. V ponovitvi oddaje Med štirimi stenami pa bomo slišali nekaj o tem, zakaj bližnji tako skrbno prikrivajo spolno zlorabo otroka, zakaj žrtev prikrivanje še bolj prizadene kot zloraba sama, in kako to vse skupaj deluje kot pomembna blokada v njegovem odraslem življenju. Gostja Cirile Štuber je Maja Megla, avtorica knjige Smem biti to, kar sem.


19.07.2021

Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


12.07.2021

Anja Detiček

Anji Detiček, gostji oddaje Med štirimi stenami, slepota ni ovira, temveč izziv, s katerim se spoprijema vsak dan. Zaposlena je v Centru IRIS – Centru za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne v Ljubljani. Večino časa namenja delu z otroki, ki jih uči vsakodnevnih veščin. V prostem času se ukvarja s showdownom – namiznim tenisom za slepe, pikadom in jogo. Samostojnosti jo je naučila mama, zato danes popolnoma samostojno skrbi za gospodinjstvo in moža. Slišali boste ponovitev oddaje, ki jo je pripravila Petra Medved.


28.06.2021

Delo od doma: "Večina se je po epidemiji želela vrniti v službo."

Kako smo se v obdobju, ko so nam delodajalci odredili delo od doma, prilagodili na novo obliko dela, katere so njene dobre in katere slabe strani, ki smo jih prepoznali v praksi, in kakšne spremembe nas čakajo v prihodnosti? Bomo bistveno več delali od doma kot prej, tudi ko tega od nas delodajalec ne bo zahteval, zaradi višje sile? Sta za zaposlene prihranek časa za prevoz na delo in delo v udobnih oblačilih dovolj velik magnet za odločitev za delo od doma? Kaj pa delodajalci – jih prepriča prihranek pri prostoru in energiji?


21.06.2021

Darovanje organov, več kot 200 bolnikov čaka

Darovanje organov je vedno aktualna tema, saj potreba vedno presega možnosti. Slovenci smo po raziskavah javnega mnenja naklonjeni darovanju organov, vendar je odstotek tistih, ki se uradno opredelijo za to, še vedno precej nizek. Trenutno na presaditev organa čaka več kot 200 bolnikov. Transplantacijska medicina v Sloveniji je tudi v obdobju korone dosegla nekaj izjemnih dosežkov - izstopata predvsem prva presaditev pljuč pri otroku in uspešna presaditev pljuč pri bolniku s covidom. O vsem tem z direktorico zavoda Slovenija Transplant prim. dr. med. Danico Avsec.


14.06.2021

Vsakodnevni življenjski izzivi so po zdravljenju alkoholizma ali zasvojensoti z drogami ahko huda preizkušnja

V času t.im. "lockdowna" se je problem različnih zasvojenosti marsikje pojavil v vsej svoji razsežnosti. 4 nevladne ustanove (Slovenska Karitas, Društvo Žarek upanja, Zavod Samarijan, Zavod Pelikan), so se projektno povezale in zgradile mrežo posebnih stanovanjskih skupnosti in spremljanih gospodinjstev, v katere se osebe, ki imajo težave z ohranjanjem treznosti, lahko vključijo po zaključku osnovnega zdravljenja.


07.06.2021

"Mnogi starši se z Downovim sindromom svojega otroka ne zmorejo sprijazniti."

Ko se rodi otrok z Downovim sindromom, je to za družino šok, pogosto se spremenijo odnosi v družini. Mnogi starši se z Downovim sindromom svojega otroka ne zmorejo sprijazniti, razlaga gostja oddaje Med štirimi stenami, predsednica Medobčinskega društva Sožitje s sedežem v Mengšu in mama otroka z Downovim sindromom Tatjana Novak. Downov sindrom ali trisomija 21. kromosoma pomeni dodaten kromosom na 21. paru, ki vpliva na posameznikov telesni in duševni razvoj. Razvoj otrok z Downovim sindromom je upočasnjen, zato potrebujejo več časa za učenje, pomoč in vodenje pa vse življenje. Kakšni so predsodki do družin z otrokom z Downovim sindromom? Kakšno je življenje z otrokom z Downovim sindromom? Kako pomembna je njihova socializacija, da kot odrasli ljudje zaživijo čim samostojneje – o tem se bo s Tatjano Novak pogovarjala Petra Medved.


31.05.2021

Anja Detiček

Ob začetku tedna slepih bo gostja oddaje Med štirimi stenami Anja Detiček. Anja Detiček je zaposlena v Centru IRIS – Centru za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne v Ljubljani. Večino časa namenja delu z otroki, ki jih uči vsakodnevnih veščin. V prostem času se ukvarja s showdownom – namiznim tenisom za slepe, pikadom in jogo. Samostojnosti jo je naučila mama, zato danes popolnoma samostojno skrbi za gospodinjstvo in moža. Slepota ji ne pomeni ovire, temveč ji je izziv, s katerim se spoprijema vsak dan. Anjo Detiček je pred mikrofon povabila Petra Medved.


24.05.2021

Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih

Otrok ne zmore odložiti zaslona niti pred spanjem. Raje kot druženje z družino in prijatelji otrok izbere zaslon. To sta dva znaka za alarm in iskanje pomoči, zapisana v Smernicah o priporočeni povprečni uporabi zaslonov v prostem času pri otrocih in mladostnikih. Napisali so jih tisti strokovnjaki, ki pri svojem delu, predvsem pediatri v ambulantah, že opažajo določene težave zaradi čezmerne uporabe. Otroci do drugega leta naj ne bi bili izpostavljeni zaslonom. Otroci od 10. do 12. leta naj ne bi bili izpostavljeni zaslonom več kot uro in pol na dan, najstniki do 18. leta pa ne več kot dve uri. Kako realne so te smernice? Kakšne so izkušnje staršev?


17.05.2021

Zakaj večina spolnih zlorab otrok ostane prikrita?

Da je vsak peti Slovenec žrtev spolne zlorabe, vemo in tudi to vemo, da jih večina ostane prikritih. V oddaji Med štirimi stenami pa bomo slišali nekaj o tem, zakaj bližnji tako skrbno prikrivajo spolno zlorabo otroka, zakaj žrtev prikrivanje še bolj prizadene kot zloraba sama in kako to vse skupaj deluje kot pomembna blokada v njegovem odraslem življenju. Gostja Cirile Štuber je Maja Megla, avtorica knjige Smem biti to, kar sem.


10.05.2021

GROM - kratica, ki jo moramo poznati

Vsako leto na drugi torek v maju obeležujemo Evropski dan osveščanja o možganski kapi, ki je še vedno tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas. Nujno je hitro prepoznavanje, gre za kratico GROM, saj posledice pri mnogih ostanejo vse življenje - več kot polovica bolnikov namreč potrebuje pomoč pri izvajanju najbolj osnovnih dnevnih aktivnosti. Kako pa je potekala obravnava v času epidemije? V tokratni oddaji bosta gostji izr. prof. dr. Janja Pretnar Oblak, dr. med., in gospa Ana Sušanj z lastno izkušnjo. V studio ju je povabila Lucija Fatur.


03.05.2021

"Kadar otrok nima glasu, ga mora imeti mama"

Lina je šestletna deklica s posebnimi potrebami. Rodila se je v 24. tednu nosečnosti in ima zaradi nedonošenosti razvojne in zdravstvene težave. Starši se trudijo, da bi ji omogočili čim več terapij, tudi samoplačniških, za izboljšanje njenega zdravstvenega stanja. Ker je Lina odvisna od 24-urne nege, je mama ostala doma. Kako se starši trudijo, da bi Lina napredovala, kako so zbirali informacije o tem, kaj naj bi hčerki pomagalo, in kako poteka njeno zdravljenje v tujini? O tem se bo z Linino mamo Mirjano Šukelj v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.


26.04.2021

Starši sami organizirali razvoj genske terapije za redek genetski sindrom

Zgodba malega Urbana, pri katerem so odkrili redko genetsko napako gena CTNNB1, se je v preteklem tednu že razširila po Sloveniji in svetu. Navdihujoča je predvsem zaradi njegovih staršev, ki so z znanstveno pismenostjo in osebno vztrajnostjo našli pot do zdravila za to genetsko napako, ki še vedno velja za neozdravljivo. Preučili so študije o tem sindromu in se povezali z njihovimi avtorji ter drugimi znanstveniki, ki se ukvarjajo z razvojem genskih terapij za okvarjene gene. Tako zdaj vodijo projekt razvoja zdravila za to genetsko napako, ki združuje znanstvenike s specialnimi znanji. V projekt so vložili vse, kar imajo, kar pa manjka, pa bodo poskusili zbrati prek množičnega financiranja. Rezultat tega projekta ne bo le zdravilo za Urbana, pač pa tudi za druge otroke s to genetsko napako. O podrobnostih se je Cirila Štuber pogovarjala s Špelo Miroševič, Urbanovo mamo.


Stran 8 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov