Nino Batagelj je nasmejan, aktiven osemindvajsetletnik, ki zaključuje študij medijske produkcije. Ker se mu je pri 22 letih ponesrečil skok v vodo, je postal tetraplegik. Nesreča ga ni spremenila. Ostaja strasten športnik, kateremu adrenalin privleče nasmešek na obraz. Veliko mu pomeni da lahko pomaga drugim, zato predava po šolah o nevarnosti skoka na glavo v vodo. Je eden izmed ambasadorjev dobrodelnega teka Wings for Life, na katerem zbirajo denar za raziskave poškodb hrbtenjače in je državni prvak v hrbtnem plavanju na 50 metrov. V enem izmed ljubljanskih parkov se je z Ninom Batageljem pogovarjala Lea Ogrin.

Nino Batagelj je nasmejan, aktiven osemindvajsetletnik, ki končuje študij medijske produkcije. Ker se mu je pri 22. letih ponesrečil skok v vodo, je postal tetraplegik. Nesreča ga ni spremenila. Ostaja strasten športnik, ki mu adrenalin pričara nasmešek na obraz. Veliko mu pomeni, da lahko pomaga drugim, zato predava po šolah o nevarnosti skoka na glavo v vodo. Je eden izmed ambasadorjev dobrodelnega teka Wings for Life, s katerim zbirajo denar za raziskave poškodb hrbtenjače in je državni prvak v hrbtnem plavanju na 50 metrov. V enem izmed ljubljanskih parkov se je z Ninom Batageljem pogovarjala Lea Ogrin.

Pred poškodbo je bil Nino Batagelj del adrenalinske ekipe, ki se je z rolerji spustila po bob stezi v Sarajevu. Danes po šolah izvaja preventivne predstavitve o tem, kako hitro se lahko zgodi nesreča. Otrokom svetuje, naj si vzamejo kakšno sekundo za premislek, preden se odločijo za naslednji korak: »Hočem tudi sam na sebi to spremeniti, da bi za sekundico kdaj kaj premislil. Ampak to je odvisno od situacije in človeka,” prizna tudi sam.

Ko je Nino ugotovil, da ne čuti nog, ga ni zajela panika, temveč je začel takoj razmišljati, kako zdaj naprej.

“Vedno sem iskal rešitev, ne pa problema. Ne kaj zdaj, ko ne bom hodil, ampak rešitev, kaj lahko zdaj naredim, ko ne morem hoditi, ne morem normalno premikati rok, ker sem tetraplegik. Mislim, da sem in smo z ljudmi okoli mene našli odlične rešitve, ki mi omogočajo povsem normalno življenje.”

Nino je bil po nesreči tri tedne v komi. Ta čas opisuje kot zelo prijetno izkušnjo.

“Zanimive stvari so se mi dogajale v glavi. Ko se zbudiš iz kome, ne veš, kaj bilo res in kaj ne. /…/ To sprejemam kot zelo lepo izkušnjo.”

Nino ostaja prav tak, kot je vedno bil. Nasmejan, energičen in pripravljen na vedno nove izzive. Njegova zgodba je zgodba z nasmeškom.