Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jan Lukanič - specialni olimpijec

14.09.2015

"Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu!"  To je slogan specialno olimpijskega gibanja. Specialna olimpijada je način življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju, s športom ohranjajo psihofizične sposobnosti in se vključujejo v družbo. Ekipa 24 športnikov  specialne olimpijade, ki se je udeležila Poletnih svetovnih iger specialne olimpijade v Los Angelesu, se je domov vrnila s 26 medaljami, in sicer v atletiki, plavanju, balinanju, kolesarstvu, judu, namiznem tenisu in nogometu. Jan Lukanič je bil eden izmed 24 tekmovalcev, ki je osvojil bronasto medaljo v kolesarstvu na 25 kilometrov. Koliko volje, poguma, učenja in sprejemanja sinove drugačnosti je potrebno za tak uspeh, nam bodo v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami povedali njegovi starši Marjanca in Boris Lukanič. Oddajo pripravlja Petra Medved.

Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu!” To je slogan specialno olimpijskega gibanja. Specialna olimpijada je način življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju, s športom ohranjajo psihofizične sposobnosti in se vključujejo v družbo. Ekipa 24 športnikov specialne olimpijade, ki se je udeležila Poletnih svetovnih iger specialne olimpijade v Los Angelesu, se je domov vrnila s 26 medaljami, in sicer v atletiki, plavanju, balinanju, kolesarstvu, judu, namiznem tenisu in nogometu. Jan Lukanič je bil eden izmed 24 tekmovalcev, ki je osvojil bronasto medaljo v kolesarstvu na 25 kilometrov. Koliko volje, poguma, učenja in sprejemanja sinove drugačnosti je potrebno za tak uspeh, so povedali njegovi starši Marjanca in Boris Lukanič. Oddajo je pripravila Petra Medved.

 

Ekipa specialne olimpijade Slovenije pri predsedniku države

foto: Daniel Novakovič/STA

22- letnega Jana Lukaniča poznajo po njegovi kolesarski vnemi v Bohinju, pa tudi v Radovljici, kjer obiskuje osnovno šolo Antona Janše v oddelku vzgoje in izobraževanja. Neizmerna podpora in ljubezen staršev ter pomoč učiteljev so mu omogočile, da je kljub   zmerni do težji motnji v duševnem razvoju razvil svoje močno področje. Področje, kjer lahko pokaže, da je uspešen. Na letošnjih poletnih svetovnih igrah specialne olimpijade v Los Angelesu si je tako prislužil bronasto medaljo v kolesarstvu na 25 kilometrov.

Uspeh ni prišel čez noč, pravita njegova starša Marjanca in Boris Lukanič. Potrebno je bilo veliko volje, razumevanja, poguma, učenja in sprejemanja sinove drugačnosti. Najtežji so bili začetki, takrat je bila vsaka spodbuda še kako pomembna. Sinovega uspeha na olimpijadi sta zelo vesela.

To je bila za nas prelomnica, ker sva spoznala, da se je Jan v kolesarstvu našel. Preden smo prišli tako daleč, je bilo kar nekaj trdega dela. Če se prav spomnim, naprej ni znal niti poganjati pedala. Z možem sta večkrat trenirala vožnjo s kolesom.

Marjanca Lukanič pripoveduje, da si je bilo težko priznati, da je s sinom nekaj narobe.

Ker delam v vrtcu, sem hitro opazila, da je drugačen, ampak na začetku si zatiskaš oči in si govoriš: ne, saj verjetno ni tako. Čeprav sem imela nekaj izkušenj z delom z otroki s posebnimi potrebami, ker sem začela delati v razvojnem oddelku vrtca, sem doma govorila: saj bo mogoče še vse v redu. Potem pa smo le spoznali, da ima posebne potrebe, in smo, če lahko tako rečem, začeli precej trdo šolo.

In kaj je bilo najtežje? Gospa Marjanca Lukanič pripoveduje, da je najteže sprejeti drugačnost.

Naj odkrito povem, da se s tem nikoli ne sprijazniš. Najteže pa je sprejeti, ker je to odvisno tudi od okolice, zaradi načina, kako ljudje dojemajo te stvari. Ko je začel hoditi v šolo, se je tam izredno dobro počutil, zato smo tudi doma začeli to sprejemati. Odločili smo se, da prej ko sprejmemo, bolje bo zanj in za nas same. In smo si začeli prizadevati za to, ga spremljati, nič ga nismo skrivali. Ljudem smo povedali  marsikaj, včasih celo preveč, da so lahko spoznali, da nam ni vseeno, da ni prijetno. Je pa res, da s takim otrokom tudi marsikaj pridobiš.

Marjanca in Boris Lukanič ter učitelji osnovne šole Antona Janše v Radovljici so sodelovali in odkrili Janova močna področja. Janova mama Marjanca pa je opozorila, da imajo v Ameriki drugačen odnos do oseb s posebnimi potrebami.

Že pri izstopu iz letala so nas čakali ljudje, ki so športnike že ob pristanku spodbujali z aplavzom, z nasmehi – eno samo veselje, ena sama dobra volja. Na te otroke, imam občutek, ne gledajo, kot da so drugačni. Sprejemajo jih take, kot so, komunicirajo z njimi, na obrazih ne vidiš tistih čudnih  pogledov – ja, s tem je pa nekaj narobe, ali bi govorili z njim ali rajši ne. Vsi so bili izredno prijazni. Res sem spoznala, da živijo za te otroke, jih sprejemajo, so del njih.

Jan je danes samostojen. Sam kolesari od Bohinja do Bleda, gre na Pokljuko. In če se ozreta na to prehojeno pot, staršem, ki imajo otroke s posebnimi potrebami, svetujeta:


Med štirimi stenami

871 epizod


Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Jan Lukanič - specialni olimpijec

14.09.2015

"Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu!"  To je slogan specialno olimpijskega gibanja. Specialna olimpijada je način življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju, s športom ohranjajo psihofizične sposobnosti in se vključujejo v družbo. Ekipa 24 športnikov  specialne olimpijade, ki se je udeležila Poletnih svetovnih iger specialne olimpijade v Los Angelesu, se je domov vrnila s 26 medaljami, in sicer v atletiki, plavanju, balinanju, kolesarstvu, judu, namiznem tenisu in nogometu. Jan Lukanič je bil eden izmed 24 tekmovalcev, ki je osvojil bronasto medaljo v kolesarstvu na 25 kilometrov. Koliko volje, poguma, učenja in sprejemanja sinove drugačnosti je potrebno za tak uspeh, nam bodo v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami povedali njegovi starši Marjanca in Boris Lukanič. Oddajo pripravlja Petra Medved.

Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu!” To je slogan specialno olimpijskega gibanja. Specialna olimpijada je način življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju, s športom ohranjajo psihofizične sposobnosti in se vključujejo v družbo. Ekipa 24 športnikov specialne olimpijade, ki se je udeležila Poletnih svetovnih iger specialne olimpijade v Los Angelesu, se je domov vrnila s 26 medaljami, in sicer v atletiki, plavanju, balinanju, kolesarstvu, judu, namiznem tenisu in nogometu. Jan Lukanič je bil eden izmed 24 tekmovalcev, ki je osvojil bronasto medaljo v kolesarstvu na 25 kilometrov. Koliko volje, poguma, učenja in sprejemanja sinove drugačnosti je potrebno za tak uspeh, so povedali njegovi starši Marjanca in Boris Lukanič. Oddajo je pripravila Petra Medved.

 

Ekipa specialne olimpijade Slovenije pri predsedniku države

foto: Daniel Novakovič/STA

22- letnega Jana Lukaniča poznajo po njegovi kolesarski vnemi v Bohinju, pa tudi v Radovljici, kjer obiskuje osnovno šolo Antona Janše v oddelku vzgoje in izobraževanja. Neizmerna podpora in ljubezen staršev ter pomoč učiteljev so mu omogočile, da je kljub   zmerni do težji motnji v duševnem razvoju razvil svoje močno področje. Področje, kjer lahko pokaže, da je uspešen. Na letošnjih poletnih svetovnih igrah specialne olimpijade v Los Angelesu si je tako prislužil bronasto medaljo v kolesarstvu na 25 kilometrov.

Uspeh ni prišel čez noč, pravita njegova starša Marjanca in Boris Lukanič. Potrebno je bilo veliko volje, razumevanja, poguma, učenja in sprejemanja sinove drugačnosti. Najtežji so bili začetki, takrat je bila vsaka spodbuda še kako pomembna. Sinovega uspeha na olimpijadi sta zelo vesela.

To je bila za nas prelomnica, ker sva spoznala, da se je Jan v kolesarstvu našel. Preden smo prišli tako daleč, je bilo kar nekaj trdega dela. Če se prav spomnim, naprej ni znal niti poganjati pedala. Z možem sta večkrat trenirala vožnjo s kolesom.

Marjanca Lukanič pripoveduje, da si je bilo težko priznati, da je s sinom nekaj narobe.

Ker delam v vrtcu, sem hitro opazila, da je drugačen, ampak na začetku si zatiskaš oči in si govoriš: ne, saj verjetno ni tako. Čeprav sem imela nekaj izkušenj z delom z otroki s posebnimi potrebami, ker sem začela delati v razvojnem oddelku vrtca, sem doma govorila: saj bo mogoče še vse v redu. Potem pa smo le spoznali, da ima posebne potrebe, in smo, če lahko tako rečem, začeli precej trdo šolo.

In kaj je bilo najtežje? Gospa Marjanca Lukanič pripoveduje, da je najteže sprejeti drugačnost.

Naj odkrito povem, da se s tem nikoli ne sprijazniš. Najteže pa je sprejeti, ker je to odvisno tudi od okolice, zaradi načina, kako ljudje dojemajo te stvari. Ko je začel hoditi v šolo, se je tam izredno dobro počutil, zato smo tudi doma začeli to sprejemati. Odločili smo se, da prej ko sprejmemo, bolje bo zanj in za nas same. In smo si začeli prizadevati za to, ga spremljati, nič ga nismo skrivali. Ljudem smo povedali  marsikaj, včasih celo preveč, da so lahko spoznali, da nam ni vseeno, da ni prijetno. Je pa res, da s takim otrokom tudi marsikaj pridobiš.

Marjanca in Boris Lukanič ter učitelji osnovne šole Antona Janše v Radovljici so sodelovali in odkrili Janova močna področja. Janova mama Marjanca pa je opozorila, da imajo v Ameriki drugačen odnos do oseb s posebnimi potrebami.

Že pri izstopu iz letala so nas čakali ljudje, ki so športnike že ob pristanku spodbujali z aplavzom, z nasmehi – eno samo veselje, ena sama dobra volja. Na te otroke, imam občutek, ne gledajo, kot da so drugačni. Sprejemajo jih take, kot so, komunicirajo z njimi, na obrazih ne vidiš tistih čudnih  pogledov – ja, s tem je pa nekaj narobe, ali bi govorili z njim ali rajši ne. Vsi so bili izredno prijazni. Res sem spoznala, da živijo za te otroke, jih sprejemajo, so del njih.

Jan je danes samostojen. Sam kolesari od Bohinja do Bleda, gre na Pokljuko. In če se ozreta na to prehojeno pot, staršem, ki imajo otroke s posebnimi potrebami, svetujeta:


30.10.2023

"Veste, včasih laže odidejo, če nas ni zraven"

Spremljanje umirajočih se je v zadnjih desetletjih v Sloveniji uveljavilo kot prostovoljska dejavnost, ponudba umirajočim in svojcem je prek Slovenskega društva Hospic razširjena po vsej državi. Kaj potrebuje umirajoči, ko se mu življenje začne iztekati, in kaj potrebujejo svojci – pa tudi o tem, kaj je tisto, kar bogato žanje spremljajoči prostovoljec, se bo Cirila Štuber pogovarjala z Žigo Čamernikom, prostovoljcem pri Slovenskem društvu Hospic.


23.10.2023

'Kdo se boji črnega moža' ali kako ubežati nasilnemu možu

Ksenija Trs že tri desetletja dela kot knjižničarka v bibliobusu, torej v potujoči knjižnici Knjižnice Maribor, pred dobrima dvema letoma pa je izšla njena knjiga Kdo se boji črnega moža. V njej v prvem delu na duhovit način opisuje svoje ne prav preprosto otroštvo, v drugem delu pa opiše leta v zakonu, ko je na lastni koži več let doživljala nasilje zaradi posesivnega moža, ki ga je vodil alkohol. Je ena redkih žrtev nasilja v družini, ki ji je uspelo uiti iz tega in se sami, z otrokoma, ponovno postaviti nazaj na noge. V oddajo Med štirimi stenami jo je povabila Andreja Čokl.


16.10.2023

Moški, bodite pozorni na svoje zdravje!

Bliža se november, ki je bil razglašen za movember - mesec je namenjen opozarjanju moških, da morajo biti pozorni do zdravja, ki je lahko ogroženo. Rak prostate je najpogosteje diagnosticirana oblika raka pri moških, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Za rakom vsako leto po svetu zboli več kot 12 milijonov moških. Kakšna je statistika v Sloveniji, zakaj je pomembna preventiva in kakšne so aktivnosti Onkomana, slovenskega onkološkega društva za moške? O tem Matej Pečovnik, predsednik društva Onkoman.


09.10.2023

Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije praznuje 40 let

Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije praznuje 40 let delovanja. Združuje več kot štiri tisoč ljudi s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi, njihovih svojcev in strokovnih sodelavcev. Prizadevajo si za sistem vzgoje in izobraževanja, ki bo vključujoč za otroke s posebnimi potrebami. O tem bomo govorili v tokratni oddaji, goste je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.


02.10.2023

Kampanja "Pridem takoj."

Zadnjih 10 let pri nas v povprečju vsako leto zboli za rakom 150 mladih med 15. in 29. letom starosti. Pogosto gre za krvne rake, še posebno limfome. Mladi so specifična populacija, ki se ob težavah in skrbi zaradi bolezni sooča še s stigmo na drugih področjih življenja. Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo zato predstavlja kampanjo "Pridem takoj", o kateri govorimo v tokratni oddaji. Goste je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.


25.09.2023

Mi ne hodimo v šolo

Med štiri stene smo povabili starše otrok, ki so se odločili za šolanje svojih otrok na domu. Njihove zgodbe in tudi razlogi za takšno odločitev so raznoliki. Zanimalo nas bo, zakaj je za njihovo družino šolanje na domu boljša rešitev kot klasično šolanje, kako poskrbijo za izobrazbo in socializacijo svojih otrok, kako organizirajo življenje družine in kako je njihovo odločitev sprejema okolje, v katerem živijo.


18.09.2023

"Najprej zamrzneš. Potem ostane samo še lupina prejšnje osebe."

Najrazličnejše so poti in stranpoti naših življenj. Včasih ravne in gladke, drugič z mnogimi ovinki in posute z makadamom. V tokratni oddaji bomo spoznali zgodbo Lucije Zajc, ki jo delno avtobiografsko razgrne pred nas v svojem prvencu z naslovom "S tem boste morala živeti". Pripoved junakinje Larise nas popelje v svet, ki je za mnoge še vedno tabu, pogovor o tem pa vedno neprijeten in ovit v tančico strahu in predsodkov. Lucijo Zajc je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.


11.09.2023

Kako izbrati primeren šport za otroka

Z začetkom šolskega leta otroci in mladostniki začenjajo tudi zunajšolske aktivnosti. Šport je gotovo zelo pogosta izbira. Ampak – kako izbrati primeren šport za otroka? Kateri šport je primeren za katero starostno skupino? Katere so prednosti ekipnega, katere pa individualnega športa? Zakaj je šport koristen in kdaj je ta meja presežena? Smo do otrok preveč zaščitniški ali jim prepogosto naložimo pretirane športne obremenitve? O tem z gostom oddaje Med štirimi stenami Andrejem Miklavcem, nekdanjim vrhunskim športnikom in piscem priročnika Šepetalec športnim otrokom.


04.09.2023

Reševalec Boštjan Plahutnik kot zaupnik pomaga svojim kolegom

V osnovi je namen psihološke pomoči s strani usposobljenih zaupnikov predvsem varovanje pred poklicnim izgorevanjem in zmanjševanje stresa med pripadniki interventnih služb. Psihološka pomoč, ki jo nudijo zaupniki, ponuja možnosti za hitrejše okrevanje po travmatskih dogodkih s pomočjo razvijanja zaupanja in sodelovanja v skupini ter z izmenjavo izkušenj. V oddaji Med štirimi stenami je o tovrstni pomoči spregovoril strokovno usposobljen zaupnik, sicer reševalec in vodja izmene na Reševalni postaji v Ljubljani, Boštjan Plahutnik.


26.06.2023

Stojan Rozman kljub tetraplegiji živi dejavno in neodvisno življenje

Stojan Rozman je pred 27 leti zaradi utrujenosti zaspal za volanom. Prometna nesreča mu je v hipu spremenila življenje, saj je postal tetraplegik. Po poklicu je elektrotehnik in inženir varstva pri delu in okolja, po poškodbi pa se je odločil, da bo kljub temu živel dejavno in neodvisno življenje. Je predstavnik Zveze paraplegikov Slovenije v delovni skupini Gibalno ovirani gore osvajajo pri odboru inPlaninec Planinske zveze Slovenije, sodeluje v delovni skupini za evropski standard za pse pomočnike in je organizator Festivala drugačnosti. Prav tako je tudi član Sveta invalidov v več koroških občinah ter popisuje ovire v okviru projekta Multimodalna mobilnost. Z gostom Stojanom Rozmanom se bo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.


19.06.2023

So tudi v slovenskih porodnišnicah kradli in preprodajali novorojenčke?

Zgodbe o krajah novorojenčkov iz porodnišnic so zadnjih 10 let prihajale iz Srbije. Tam so najprej odkrili, da so v 70tih in 80tih letih 20. stoletja organizirano kradli novorojenčke iz porodnišnic, ponarejali dokumentacijo in starše obvestili, da je njihov otrok po porodu umrl, ne da bi jim pokazali truplo. Na podlagi resnične zgodbe so na to temo posneli celo igrani dokumentarni film Šivi, ki smo si ga lahko pred tremi leti ogledali tudi na Televiziji Slovenija. Do nedavna smo verjeli, da se v Sloveniji kaj takega ni moglo dogajati, čeprav so nekateri srbski ukradeni dojenčki s ponarejeno dokumentacijo pristali tudi v slovenskih družinah. Še danes bi verjeli, da so slovenske porodnišnice in centri za socialno delo brezmadežni, ko gre za tovrstno trgovino z ljudmi, če ne bi Simona Š. Kalanj raziskala primera svojega bližnjega, ki ni vedel, da je bil v resnici posvojen, se je pa v svoji družini počutil nenavadno. V zadnjih dveh letih je do zaključka pripeljala vsaj dve taki zgodbi, še več pa jih čaka na razplet in pomoč državnih organov pri dostopu do dokumentacije. Simona Š. Kalanj je gostja Cirile Štuber v oddaji Med štirimi stenami.


12.06.2023

Terapije s konji - cenjene in dobrodošle

Da imajo živali številne terapevtske razsežnosti, ni nič novega. To velja tudi za konje. Na zavodu Nazaj na konja imajo veliko izkušenj z različnimi terapijami s konji. K njim prihajajo predšolski otroci, šolarji, mladostniki, odrasli, osebe s posebnimi potrebami in tudi tisti z različnimi življenjskimi stiskami. Prihajajo skupine in tudi posamezniki. V oddaji Med štirimi stenami bosta terapije s konji predstavila Aleksander S.Goljevšček in Metka Demšar Goljevšček iz zavoda Na konju.


05.06.2023

"Vredno muk in trpljenja, bolečine in veselja."

Življenje nas vodi po najrazličnejših poteh, nekatere so nujne in vsakodnevne, druge izberemo sami ali pa nam kratko malo same pridejo naproti. Jakobova pot ali El Camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki so in še vodijo do svetišča svetega Jakoba v Santiagu de Compostela. In prav Camino, kot krajše rečemo, marsikdaj marsikomu pride naproti kot umik od vsakdanjega življenja, kot življenjska odločitev. Naša današnja sogovornica pravi, da je na Camino odšla, ko je na poti življenja izgubila sebe. In ko je odšla leta 2009 prvič in se po 800 prehojenih kilometrih vrnila domov, jo je ta pot tako prevzela, da se je tja vrnila še osemkrat in prehodila krajšo razdaljo. O svoji poti življenja bo pripovedovala Tanja Šuligoj. Na Camino se bo vračala vedno znova, pravi. Tanjo Šuligoj je obiskala Lucija Fatur.


29.05.2023

Kako bolezen multipla skleroza zaznamuje bolnika

V Sloveniji živi od 3100 do 3500 ljudi z multiplo sklerozo. Multipla skleroza je neozdravljiva avtoimunska bolezen in je drugi najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Po navadi zbolevajo odrasli, stari od 20 do 40 let. Kakšno je življenje z multiplo sklerozo, kako bolniki premagujejo vsakdanje stiske ter kako si lahko organizirajo kakovostno življenje? Kako pomembno je zgodnje zdravljenje bolezni, kakšne so najsodobnejše terapije? O tem bosta v oddaji Med štirimi stenami govorila predsednik Združenja multiple skleroze Slovenije Pavel Kranjc, združenja, ki letos zaznamuje 50-letnico delovanja, in nevrolog asist. dr. Gregor Brecl Jakob, vodja Centra za multiplo sklerozo iz nevrološke klinike UKC Ljubljana. Oddajo pripravlja Petra Medved.


22.05.2023

Grozo, ki jo posamezniki doživljajo ali povzročajo v vojni, potem pogosto izživljajo na družini

V oddaji smo govorili o travmi in njeni obravnavi s pomočjo psihoterapije. Cirila Štuber je obiskala Inštitut za socialno psihiatrijo in psihotravmatologijo, ki ga vodi doc. dr. Robert Óravecz, psihiater in psihoterapevt, ki z ekipo del psihoterapevtskih storitev za zdravljenje travme izvaja v obliki dnevne bolnišnice v okviru javnega zdravstvenega sistema. Doc. dr. Robert Óravecz je bil kot vojvodinski Madžar zaposlen v jugoslovanski vojski v Ljubljani in je, ko se je začela vojna v Sloveniji, prestopil v Teritorialno obrambo. S travmo se je srečal, ko je kot psihiater nudil pomoč hrvaškim in bosanskim beguncem.


15.05.2023

Demenca - izziv sodobnega časa

Duševno zdravje je po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije »dobro počutje, v katerem posameznik uresničuje svoje sposobnosti, normalno obvladuje stres v vsakdanjem življenju, svoje delo opravlja produktivno in je sposoben prispevati k skupnosti, v kateri živi«. Prizadevati si moramo za čim večjo ozaveščenost o duševnem zdravju in tematiko približati ljudem. Zato z današnjo oddajo napovedujemo Festival duševnega zdravja, ki ga boste pri nas prvič lahko obiskali ta četrtek na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani med 10.00 in 19.00 uro. V prihodnji uri bomo govorili o demenci, saj ta neozdravljiva bolezen pomeni velik izziv glede na to, da se življenjska doba prebivalstva postopoma podaljšuje in naj bi se vsakih 20 let število bolnikov z demenco skoraj podvojilo - leta 2030 bo v Sloveniji 48.000 oseb z demenco, starejših od 60 let. V tokratni oddaji želimo znova osvetliti problematiko te bolezni, saj poleg bolnika samega močno prizadene njegove bližnje. Lucija Fatur je v studio povabila gospo Štefanijo Lukič Zlobec, predsednico Združenja Spominčica, slovensko združenje za pomoč pri demenci Alzheimer Slovenije in Vido Drame Orožim, dr. med., upokojeno specialistko nevrologije in psihiatrije.


08.05.2023

Naglušnost in gluhota

V današnji oddaji Med štirimi stenami se bomo pogovarjali o naglušnosti in gluhoti. Gluhe in težko naglušne osebe imajo zaradi okvare sluha velike težave pri sporazumevanju in vključevanju v okolje, v katerem živijo, se izobražujejo, delajo ali preživljajo prosti čas. To pa lahko vodi v različne oblike socialne izključenosti. S kakšnimi težavami se v vsakdanjem življenju spopadajo ti ljudje in kako to vpliva na njihovo življenje, bosta pripovedovala gosta oddaje predsednik Ddruštva Auris – Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko - Kranj Boris Horvat Tihi ter sekretarka društva in tolmačka za slovenski znakovni jezik Zlata Crljenko. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.


01.05.2023

Na delovno učinkovitost vpliva vrsta psiholoških dejavnikov

Na praznik dela bomo govorili o tem, kakšno je spodbudno delovno okolje, kako vplivajo odnosi in počutje na delovnem mestu na delovno storilnost in zakaj potrebujemo počitek. O tem bo govorila dr. Eva Boštjančič, psihologinja, redna profesorica za psihologijo dela in organizacije na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ali podpira pobude za 4-dnevni delovni teden, ki tudi v slovenskem prostoru utira pot? In še – v Evropi je kar 41 % zaposlenih dosegljivih tudi zunaj delovnega časa. Ali ta visoki odstotek velja tudi za Slovenijo? Na praznik dela o delu v psiholoških dimenzijah.


24.04.2023

Ko najstnik staršem razkrije, da se počuti spolno nebinarno …

Spolna disforija je stiska zaradi občutenja neskladja med biološkim in družbenim spolom. Ljudje, ki menijo, da so se rodili v biološkem telesu napačnega spola, ker se psihično počutijo nasprotnega, se včasih odločijo za t.i. tranzicijo ob pomoči hormonske terapije s hormoni nasprotnega spola kot je biološki in pozneje še z operacijo, s katero spremenijo zunanje telesne spolne znake. Kako to izgleda z zornega kota mame, ki ji je hči pri 15tih razkrila, da si želi spremeniti spol, bomo slišali v oddaji Med štirimi stenami, ki jo pripravlja Cirila Štuber.


17.04.2023

Alida Klemenčič: "Dolga je ta pot"

Poškodbe glave se k sreči največkrat končajo le z manjšo rano, mogoče blažjim glavobolom, buško, to pa mine v nekaj dneh. Drugače je s hudimi poškodbami glave, ki so najpogosteje posledica prometnih in drugih nesreč. Največ takih hudih poškodb glave doleti mlade ljudi v starostni skupini 15-29 let. S hudo poškodbo glave in vsemi posledicami se je soočila tudi gostja oddaje Med štirimi stenami Alida Klemenčič. Zgodilo se je leta 2006 – med delom v njeni vrtnariji v Izoli ji je v glavo priletel kovinski delec stroja. Hudi nesreči je sledila dolga pot okrevanja – tako telesnega kot duševnega. Svojo zgodbo je iskreno razkrila v knjigi Dolga je ta pot.


Stran 3 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov