Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu
12.10.2015 18 min

Preprečevanje samomorov

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je lani v Sloveniji zaradi samomora umrlo 388 ljudi, 325 moških in 63 žensk. Moški so bolj ogroženi, saj na pet moških naredi samomor ena ženska. Osamljenost poveča tveganje za samomor, pogovor ter trdne in pristne vezi med ljudmi pa delujejo varovalno, razlagajo strokovnjaki. Kakšni so dejavniki tveganja za samomor in kateri so opozorilni znaki, ki kažejo, da se je človek zašel v hudi duševni stiski, kako preprečiti najhujše in kje poiskati strokovno pomoč - o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gostjo prof. dr. Onjo Tekavčič Grad, klinično psihologinjo, ki je tudi strokovni vodja Centra za psihološko svetovanje Posvet, iz psihiatrične klinike v Ljubljani. Oddajo pripravlja Petra Medved.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je lani v Sloveniji zaradi samomora umrlo 388 ljudi, 325 moških in 63 žensk. Moški so bolj ogroženi, saj na pet moških naredi samomor ena ženska. Osamljenost poveča tveganje za samomor, pogovor ter trdne in pristne vezi med ljudmi pa delujejo varovalno, razlagajo strokovnjaki. Kakšni so dejavniki tveganja za samomor in kateri so opozorilni znaki, ki kažejo, da se je človek zašel v hudi duševni stiski, kako preprečiti najhujše in kje poiskati strokovno pomoč – o tem smo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gostjo prof. dr. Onjo Tekavčič Grad, klinično psihologinjo iz psihiatrične klinike v Ljubljani, ki je tudi strokovni vodja Centra za psihološko svetovanje Posvet. Oddajo je pripravila Petra Medved.

Večina ljudi, ki naredijo samomor, prej opozarja na svoj namen – razlagajo strokovnjaki. Kako prepoznati samomorilno vedenje in opozorilne znake, ki kažejo, da se je človek zašel v hudi čustveni in duševni stiski, je povedala gostja oddaje Med štirimi stenami profesorica doktorica Onja Tekavčič Grad, klinična psihologinja iz Psihiatrične klinike v Ljubljani in strokovni vodja Centra za psihološko svetovanje Posvet, ki je del mreže psiholoških svetovalnic MOČ:

Ena stvar, ki je najbolj pomembna, je sprememba vedenja. Sprememba, ki je očitna, pa je ne vemo, čemu bi jo pripisali. Človek se umika iz družbe, lahko ima težave na področju spanja, hrane, aktivnosti – to pomeni, da težko dela v službi, se težko skoncentrira, težko opravi svoje naloge, težko se zjutraj sploh spravi v službo ali v šolo. Te spremembe morajo biti prvi znak. Ko pa ta znak opazimo, pa je treba človeka povprašati, jasno in glasno, kaj se z njim dogaja. Kje ima težave, kaj razmišlja, a morda razmišlja tudi o tem, da življenje ni več vredno zanj. In ko to zvemo, je treba spraševati naprej. In spraševati tudi o tem, do kam je to že domislil. Ker če imajo ljudje že narejen načrt, kako bi to izvedli, je stvar mnogo bolj kritična in mnogo hitreje je treba ukrepati.

Pogovor o stiski stiske ne povečuje, ampak jo zmanjšuje, razlaga klinična psihologinja Onja Tekavčič Grad:

Ta slogan Pogovor rešuje, dejansko drži. Ko se stiska v glavi povečuje smo vsi nagnjeni k temu, da nekako, v enem začaranem krogu, tega ne znamo razreševati in potrebujemo nekoga, ki bo iz drugačnega zornega kota pogledal na ta problem. To je seveda lahko svojec, lahko je to prijatelj, lahko pa je to neka strokovna pomoč, lahko nekdo, ki je skozi tako stisko že šel, bil mogoče tudi na robu, pa je to premagal. Lahko so to strokovnjaki, ki se s tem prav ukvarjajo in imajo veliko orodij, ki pomagajo, vključno zdravila in psihoterapevtsko znanje. In seveda pravočasna pomoč pomeni tudi najhitrejšo pomoč. Kajti dokler človek ne sprejme pri sebi, da nekaj potrebuje, ne bo nič sprejel. Zato je zelo potrebno, da svojci, ki opazijo spremembo pri takem človeku, ki se nekako zgublja, pomagajo in ga spremijo do strokovne pomoči.

V življenju gremo skozi različna obdobja, ki prinašajo različne preizkušnje. Nekatere nas obogatijo, druge so prezahtevne, izčrpavajoče in povzročajo hudo duševno in čustveno stisko. Če se znajdemo v takem položaju, je prava rešitev strokovna pomoč, ki jo lahko dobite tudi v devetih brezplačnih psiholoških svetovalnicah, ki delujejo v okviru projekta MOČ po Sloveniji. Te so v Ljubljani, Celju, Kranju, Slovenj Gradcu, Postojni, Sevnici, Laškem, Novi Gorici in Murski Soboti.


Med štirimi stenami

880 epizod


Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

12.10.2015 18 min

Preprečevanje samomorov

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je lani v Sloveniji zaradi samomora umrlo 388 ljudi, 325 moških in 63 žensk. Moški so bolj ogroženi, saj na pet moških naredi samomor ena ženska. Osamljenost poveča tveganje za samomor, pogovor ter trdne in pristne vezi med ljudmi pa delujejo varovalno, razlagajo strokovnjaki. Kakšni so dejavniki tveganja za samomor in kateri so opozorilni znaki, ki kažejo, da se je človek zašel v hudi duševni stiski, kako preprečiti najhujše in kje poiskati strokovno pomoč - o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gostjo prof. dr. Onjo Tekavčič Grad, klinično psihologinjo, ki je tudi strokovni vodja Centra za psihološko svetovanje Posvet, iz psihiatrične klinike v Ljubljani. Oddajo pripravlja Petra Medved.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je lani v Sloveniji zaradi samomora umrlo 388 ljudi, 325 moških in 63 žensk. Moški so bolj ogroženi, saj na pet moških naredi samomor ena ženska. Osamljenost poveča tveganje za samomor, pogovor ter trdne in pristne vezi med ljudmi pa delujejo varovalno, razlagajo strokovnjaki. Kakšni so dejavniki tveganja za samomor in kateri so opozorilni znaki, ki kažejo, da se je človek zašel v hudi duševni stiski, kako preprečiti najhujše in kje poiskati strokovno pomoč – o tem smo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gostjo prof. dr. Onjo Tekavčič Grad, klinično psihologinjo iz psihiatrične klinike v Ljubljani, ki je tudi strokovni vodja Centra za psihološko svetovanje Posvet. Oddajo je pripravila Petra Medved.

Večina ljudi, ki naredijo samomor, prej opozarja na svoj namen – razlagajo strokovnjaki. Kako prepoznati samomorilno vedenje in opozorilne znake, ki kažejo, da se je človek zašel v hudi čustveni in duševni stiski, je povedala gostja oddaje Med štirimi stenami profesorica doktorica Onja Tekavčič Grad, klinična psihologinja iz Psihiatrične klinike v Ljubljani in strokovni vodja Centra za psihološko svetovanje Posvet, ki je del mreže psiholoških svetovalnic MOČ:

Ena stvar, ki je najbolj pomembna, je sprememba vedenja. Sprememba, ki je očitna, pa je ne vemo, čemu bi jo pripisali. Človek se umika iz družbe, lahko ima težave na področju spanja, hrane, aktivnosti – to pomeni, da težko dela v službi, se težko skoncentrira, težko opravi svoje naloge, težko se zjutraj sploh spravi v službo ali v šolo. Te spremembe morajo biti prvi znak. Ko pa ta znak opazimo, pa je treba človeka povprašati, jasno in glasno, kaj se z njim dogaja. Kje ima težave, kaj razmišlja, a morda razmišlja tudi o tem, da življenje ni več vredno zanj. In ko to zvemo, je treba spraševati naprej. In spraševati tudi o tem, do kam je to že domislil. Ker če imajo ljudje že narejen načrt, kako bi to izvedli, je stvar mnogo bolj kritična in mnogo hitreje je treba ukrepati.

Pogovor o stiski stiske ne povečuje, ampak jo zmanjšuje, razlaga klinična psihologinja Onja Tekavčič Grad:

Ta slogan Pogovor rešuje, dejansko drži. Ko se stiska v glavi povečuje smo vsi nagnjeni k temu, da nekako, v enem začaranem krogu, tega ne znamo razreševati in potrebujemo nekoga, ki bo iz drugačnega zornega kota pogledal na ta problem. To je seveda lahko svojec, lahko je to prijatelj, lahko pa je to neka strokovna pomoč, lahko nekdo, ki je skozi tako stisko že šel, bil mogoče tudi na robu, pa je to premagal. Lahko so to strokovnjaki, ki se s tem prav ukvarjajo in imajo veliko orodij, ki pomagajo, vključno zdravila in psihoterapevtsko znanje. In seveda pravočasna pomoč pomeni tudi najhitrejšo pomoč. Kajti dokler človek ne sprejme pri sebi, da nekaj potrebuje, ne bo nič sprejel. Zato je zelo potrebno, da svojci, ki opazijo spremembo pri takem človeku, ki se nekako zgublja, pomagajo in ga spremijo do strokovne pomoči.

V življenju gremo skozi različna obdobja, ki prinašajo različne preizkušnje. Nekatere nas obogatijo, druge so prezahtevne, izčrpavajoče in povzročajo hudo duševno in čustveno stisko. Če se znajdemo v takem položaju, je prava rešitev strokovna pomoč, ki jo lahko dobite tudi v devetih brezplačnih psiholoških svetovalnicah, ki delujejo v okviru projekta MOČ po Sloveniji. Te so v Ljubljani, Celju, Kranju, Slovenj Gradcu, Postojni, Sevnici, Laškem, Novi Gorici in Murski Soboti.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov