Nesporazumi, spori in konflikti so tudi v delovnem okolju sestavni del odnosov med zaposlenimi. Vendar je pri tem  pomembno, na kakšen način jih v organizaciji rešujejo.  Kadar gre za sistematični pritisk, in ne za enkratno ravnanje,  lahko govorimo o trpinčenju in nadlegovanju. Žrtve se v svoji koži počutijo nemočne, lahko celo zbolijo. Po drugi strani pa se kdo rad izogne naloženemu delu pod pretvezo, da njegov nadrejeni izvaja trpinčenje. O dilemah trpinčenja in nadlegovanja na delovnem mestu, pomoči žrtvam in sodni praski bomo govorili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami.  Sogovorniki bodo konflikt in mobing svetovalka Pavla Mlinarič, psiholog Boštjan Bajec, odvetnica Tina Šnajder Paunović in Daša Šarkanj, predsednica Zavoda za izobraževanje STOP-MOB, ki pomaga žrtvam mobinga.

Dileme, sodna praksa in pomoč žrtvam mobinga

Nesporazumi, spori in konflikti so tudi v delovnem okolju sestavni del odnosov med zaposlenimi. Vendar je pri tem  pomembno, na kakšen način jih v organizaciji rešujejo.

“Komunikacijska kultura je zelo pomembna. V konfliktnih okoliščinah igrajo pomembno vlogo čustva. Določena beseda lahko nekoga zelo prizadene, drugi pa se zanjo sploh ne zmeni,“

pojasnjuje razlike med zaposlenimi  mag. Pavla Mlinarič, konflikt in mobing svetovalka. Kadar gre za sistematični pritisk, in ne za enkratno ravnanje,  lahko govorimo o trpinčenju in nadlegovanju. Končni cilj trpinčenja je vedno isti, da se trpinčeno osebo odstrani z delovnega mesta.

“Žrtve so pogosteje ženske. Zadnja večja slovenska raziskava, ki je bila narejena leta 2008,  je pokazala, da je bilo v zadnjih šestih mesecih 10% zaposlenih žrtev mobinga, v zadnjih petih letih pa 19% zaposlenih. To je veliko,”

opozarja Boštjan Bajec z oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Žrtve se v svoji koži počutijo nemočne, lahko celo zbolijo. Pomembno je, da imajo zaveznika v svojem delovnem in domačem okolju.

“Vedno je prisoten strah, sram, ponižanje in jeza, zato žrtve težko poiščejo pomoč,“

pojasnjuje nemoč žrtve Daša Šarkanj, predsednica Zavoda za izobraževanje Stop-Mob, ki na Primorskem pomaga žrtvam. Kljub temu odvetnica Tina Šnajder Paunovič žrtve opogumlja:

“Pravo daje možnosti. Ljudje se morajo zavedati svojih pravic in jih tudi uveljaviti. Potrebno je aktivno odpravljanje nezakonitega ravnanja na delovnem mestu in zavzemanje za svoje pravice.”