Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Kritik nisem znala sprejeti, pogosto so me prizadele. Ne zato, ker se z njimi ne bi strinjala. Temveč zato, ker so izražale natanko tisto, kar sem o sebi mislila sama,« opisuje svoj odnos do kritike Danaja Lorenčič, ki v knjigi Ana v meni razkriva svoje življenje z anoreksijo. Kakšen je njen odnos do kritike danes, ko je anoreksija že njena preteklost? Kaj sprejemamo kot kritiko in česa ne, je odvisno od osebnosti, čustvene ranljivosti in samo vrednotenja. Pomembno je tudi, kakšen odnos imata osebi – tista, ki kritiko sporoča in tista, ki ji je kritika namenjena - in kakšen je namen sporočanja kritike. Kaj je konstruktivno in kaj rušilno, ko govorimo o kritiki, pojasnjuje psihologinja in psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny.
Samozaupanje in čustvena stabilnost sta porok za dobro sprejemanje in konstruktivno izražanje kritike
Danaja Lorenčič je sociologinja in kolumnistka, ki se je v svojem življenju bojevala z motnjo hranjenja in jo premagala. Svoje življenje z anoreksijo je opisala v knjigi Ana v meni, v oddaji Med štirimi stenami pa je povedala svojo izkušnjo s kritiko:
“Kritik nisem znala sprejeti, pogosto so me prizadele. Kritiko sem namreč enačila s tem, da nekdo zavrača mene. Nisem znala ločevati kritike dejanja od kritike osebnosti. Mislim, da nisem edina oseba, ki ima težave s tem!”
Najbolj jo je prizadelo, ko ji je nekdo očital, da določenega podatka ne ve. Takrat še ni bilo spleta, v katerem bi lahko poiskala iskani podatek. Danes pa brez slabe vesti odvrne, da ni Google. Danaja je tudi že uspela razčistiti s tem, zakaj in v kakšnih okoliščinah ji nekdo sporoča kritiko. Ko naleti na situacijo, ko ji nekdo nameni destruktivno ali rušilno kritiko, ji je ob tem jasno, da ta kritika ne pove ničesar o njej, ampak o osebi, ki ji kritiko sporoča. Konstruktivno kritiko pa še vedno sprejema kot možnost za napredovanje in učenje. Namen kritike, ki pomeni razločevanje med dobrim in slabim, med ustreznim in neustreznim, je opozoriti drugega, da dela nekaj narobe, ne gre pa za kritiko njegove osebnosti. Vendar pa oseba, ki ji je kritika namenjena, lahko sporočilo razume drugače. Zakaj je tako, je v oddaji pojasnila psihologinja in psihoterapevtka Andreja Pšeničny z Inštituta za razvoj človeških virov:
“Kaj posameznik dojema kot kritiko, je odvisno od njegove osebnosti, samo vrednotenja in čustvene ranljivosti. Pomembne so tudi njegove pretekle izkušnje povezane s kritiko in neposredne izkušnje s tistim, ki kritiko sporoča. Ločimo med tem, kaj je bilo dejansko izrečeno in med tem, kaj smo doživeli kot kritiko.”
To pomeni, da ni vse, kar je izrečeno, tudi mišljeno kot kritika, pa posameznik lahko to sporočilo doživi kot kritiko. Nekdo pa lahko zelo resno kritiko razume le kot opozorilo, da je potrebno nekaj spremeniti. Spol pri tem ne igra nobene vloge, ampak so pomembne pretekle izkušnje. Če je bila oseba predvsem tarča kritik svoje mame, bo imela občutek, da je kritizirana predvsem s strani ženskega spola. Če pa jo je kritiziral oče, pa bo bolj občutljiva na kritiko oseb moškega spola.
864 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
»Kritik nisem znala sprejeti, pogosto so me prizadele. Ne zato, ker se z njimi ne bi strinjala. Temveč zato, ker so izražale natanko tisto, kar sem o sebi mislila sama,« opisuje svoj odnos do kritike Danaja Lorenčič, ki v knjigi Ana v meni razkriva svoje življenje z anoreksijo. Kakšen je njen odnos do kritike danes, ko je anoreksija že njena preteklost? Kaj sprejemamo kot kritiko in česa ne, je odvisno od osebnosti, čustvene ranljivosti in samo vrednotenja. Pomembno je tudi, kakšen odnos imata osebi – tista, ki kritiko sporoča in tista, ki ji je kritika namenjena - in kakšen je namen sporočanja kritike. Kaj je konstruktivno in kaj rušilno, ko govorimo o kritiki, pojasnjuje psihologinja in psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny.
Samozaupanje in čustvena stabilnost sta porok za dobro sprejemanje in konstruktivno izražanje kritike
Danaja Lorenčič je sociologinja in kolumnistka, ki se je v svojem življenju bojevala z motnjo hranjenja in jo premagala. Svoje življenje z anoreksijo je opisala v knjigi Ana v meni, v oddaji Med štirimi stenami pa je povedala svojo izkušnjo s kritiko:
“Kritik nisem znala sprejeti, pogosto so me prizadele. Kritiko sem namreč enačila s tem, da nekdo zavrača mene. Nisem znala ločevati kritike dejanja od kritike osebnosti. Mislim, da nisem edina oseba, ki ima težave s tem!”
Najbolj jo je prizadelo, ko ji je nekdo očital, da določenega podatka ne ve. Takrat še ni bilo spleta, v katerem bi lahko poiskala iskani podatek. Danes pa brez slabe vesti odvrne, da ni Google. Danaja je tudi že uspela razčistiti s tem, zakaj in v kakšnih okoliščinah ji nekdo sporoča kritiko. Ko naleti na situacijo, ko ji nekdo nameni destruktivno ali rušilno kritiko, ji je ob tem jasno, da ta kritika ne pove ničesar o njej, ampak o osebi, ki ji kritiko sporoča. Konstruktivno kritiko pa še vedno sprejema kot možnost za napredovanje in učenje. Namen kritike, ki pomeni razločevanje med dobrim in slabim, med ustreznim in neustreznim, je opozoriti drugega, da dela nekaj narobe, ne gre pa za kritiko njegove osebnosti. Vendar pa oseba, ki ji je kritika namenjena, lahko sporočilo razume drugače. Zakaj je tako, je v oddaji pojasnila psihologinja in psihoterapevtka Andreja Pšeničny z Inštituta za razvoj človeških virov:
“Kaj posameznik dojema kot kritiko, je odvisno od njegove osebnosti, samo vrednotenja in čustvene ranljivosti. Pomembne so tudi njegove pretekle izkušnje povezane s kritiko in neposredne izkušnje s tistim, ki kritiko sporoča. Ločimo med tem, kaj je bilo dejansko izrečeno in med tem, kaj smo doživeli kot kritiko.”
To pomeni, da ni vse, kar je izrečeno, tudi mišljeno kot kritika, pa posameznik lahko to sporočilo doživi kot kritiko. Nekdo pa lahko zelo resno kritiko razume le kot opozorilo, da je potrebno nekaj spremeniti. Spol pri tem ne igra nobene vloge, ampak so pomembne pretekle izkušnje. Če je bila oseba predvsem tarča kritik svoje mame, bo imela občutek, da je kritizirana predvsem s strani ženskega spola. Če pa jo je kritiziral oče, pa bo bolj občutljiva na kritiko oseb moškega spola.
V tokratni oddaji bomo predstavili program celostne rehabilitacije bolnikov s krvnimi raki. Gre za prvi pilotni program pri nas Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo v partnerstvu z Združenjem hematologov Slovenije ter v sodelovanju z različnimi strokovnjaki s področja celostne rehabilitacije. Kako kar najbolje in najhitreje preprečiti neželene učinke težkega zdravljenja, kako povečati možnosti za ozdravitev, kako izboljšati kakovost življenja?
Po podatkih Svetovne zveze slepih je na svetu približno 253 milijonov slepih in slabovidnih, v Evropi pa jih je, po informacijah Evropske zveze slepih, približno 30 milijonov. V Sloveniji ima hude okvare vida do 10.000 ljudi, resnejše okvare pa celo med 30.000 in 40.000 ljudi, so ocenili v Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki povezuje devet medobčinskih društev. Sedem društev praznuje letos 70 let delovanja, med njimi je tudi Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje. Kakšne programe izvajajo v društvu, da se slepi in slabovidni lahko čim bolj neodvisno in enakopravno vključujejo v družbo, kakšne težave imajo v vsakdanjem življenju, kako je z izobraževanjem in zaposlitvijo ter kakšni tehnični pripomočki so jim na voljo za premagovanje vsakdanjih ovir in kako je z dostopom do informacij za slepe in slabovidne, bosta v oddaji Med štirimi stenami razložila predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje Edvard Vodeb, ki je oslepel pred 50. leti in doktorica znanosti s področja uporabnega jezikoslovja Mateja Forte, ki slabovidna. Oddajo vodi Petra Medved.
Beno Arnejčič je zagovornik gibanja v vseh razsežnostih telesa, odnosov in psihe. Ker je tek poleg hoje najbolj naravna oblika gibanja, se je v psihološke razsežnosti teka poglobil osebno in strokovno kot doktor znanosti s področja psihologije. Ker je terapevt medicinske hipnoze, ga tek zanima tudi kot hipnotična izkušnja.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Kakšno je življenje v tišini, si slišeči ne predstavljamo. Ljudje z okvaro sluha si želijo boljšega vključevanja v družbo, predvsem pa razumevanja njihove invalidnosti. Med nami živi približno tisoč gluhih, ki za sporazumevanje uporabljajo slovenski znakovni jezik. "Z znakovnim jezikom smo vsi vključeni" pa je tudi geslo Mednarodnega tedna gluhih. S kakšnimi težavami se srečujejo gluhi v vsakdanjem življenju, kako je z izobraževanjem, kakšen je svet gluhih in kakšen je za njih svet slišečih ter kako je z njihovim vključevanjem v družbo, bosta razložila gosta tokratne oddaje Med štirimi stenami, ki imata okvaro sluha. V studio ju je povabila Petra Medved.
Ne le v poletnih mesecih, skozi vse leto poročamo o nesrečah, ki doletijo posameznike na cestah, gorah, pri delu in drugod. Med vsemi nesrečami se jih največ zgodi prav v prometu, žal tudi s smrtnim izidom. Statistika sicer beleži zmanjšanje števila nesreč, saj so avtomobili vse bolj varni in tudi cestna infrastruktura se posodablja, žal pa ne beleži zgodb ljudi, ki so se hudo poškodovali in si v dolgem rehabilitacijskem procesu prizadevajo vrniti na običajne življenjske poti. Mnogim to uspe, med njimi pa je posebej zanimiva in navdihujoča zgodba Maje Činku.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
V slovenskih zaporih je trenutno nekaj več kot tisoč oseb. "Obravnava zaprtih oseb mora biti organizirana tako, da zaprte osebe usposablja za življenje na prostosti in jih odvrača od ponavljanja kaznivih dejanj, da bodo po prestani kazni lahko živeli v skladu z veljavnimi pravnimi in moralnimi normami," piše na spletni strani Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. A podatki kažejo, da je povratnikov v slovenskih zaporih trenutno kar 48 %. Nekaterim od njih zapor dejansko predstavlja bolj stabilno okolje, kot življenje na prostosti, saj imajo v zaporu zagotovljeno streho nad glavo in hrano, kar na prostosti ni nujno. Pa imajo zaporniki na voljo dovolj spodbudno okolje in primerne podporne službe, da lahko že med prestajanjem kazni z novimi znanji, delom in načrtovanjem prihodnosti preprečijo začarani krog zapor-prostost-zapor? O tem v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po 10. uri na Prvem.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Skoraj 20 odstotkov prebivalcev Slovenije vsaj v enem obdobju življenja potrebuje tako imenovano lahko branje, poudarjajo na zavodu Risa - Centru za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje. Lahko branje pospešuje razvoj pismenosti. Gre za prilagoditve ali celo posebno vrsto gradiva, da bi bralec lahko razumel njegovo vsebino. Še posebno pa je pomembno, da imajo dostop do takega gradiva osebe s posebnimi potrebami, ljudje z omejenim znanjem jezika in ljudje, ki slabše berejo. Tako se uresničuje pravica dostopa do informacij za tiste, ki imajo težave pri branju oziroma razumevanju navadnih besedil. Kaj je lahko branje, kako nastajajo besedila in knjige v lahkem branju, kakšne prilagoditve so potrebne in kako pomembno je lahko branje za ljudi z motnjo v duševnem razvoju - o tem smo se pogovarjali v aprilski oddaji Med štirimi stenami. Oddajo je pripravila Petra Medved, danes pa jo boste danes slišali ponovno.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Miastenija gravis je redka, kronična in neozdravljiva avtoimunska bolezen, ki prizadene živčno-mišični stik skeletnih mišic. Zanjo je značilna spreminjajoča se in različna stopnja šibkosti in utrudljivosti skeletnih mišic telesa. Prizadene lahko katero koli hotno mišico, najpogosteje pa so prizadete tiste, ki nadzirajo gibanje zrkel in vek, mimiko in požiranje. Huda oblika bolezni lahko prizadene tudi dihalne mišice. Zdravila ni, lajšajo se le simptomi. Kako bolezen vpliva na delo obolelih, njihovo družabno življenje in rekreacijo, bomo govorili v oddaji, ki jo je pripravila Petra Medved.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
V juliju in avgustu smo za vas pripravili ponovitev najbolj odmevnih oddaj Med štirimi stenami. Tokrat boste lahko slišali oddajo, ki smo jo pripravili ob svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, 2. aprilu. Avtizem se v medicinskem smislu obravnava kot kompleksna razvojna nevrološka motnja, pri kateri se možgani razvijajo in delujejo na drugačen način. Kakšne težave imajo odrasli z avtizmom v vsakdanjem življenju, kako je s šolanjem in zaposlitvijo? Kako na avtizem vplivajo pridružene težave v duševnem zdravju in kakšna pridobitev je prvi Center za mladostnike in odrasle z avtizmom v Domžalah - o tem v oddaji, ki jo je pripravila Petra Medved.
Reto center je nevladna nepridobitna organizacija, ki združuje na eni strani pomoč odvisnikom od prepovedanih drog, alkohola, tablet ter na drugi ekologijo. Njihov program odvajanja traja od enega leta do leta in pol, posebnost v primerjavi z drugimi programi odvajanja od drog, ki jih je mogoče najti v Sloveniji, je, da ga vodijo nekdanji odvisniki. Pravijo, da je zelo pomembno, da si v času odvajanja zaposlen tako mentalno kot fizično. Za prvi del skrbijo s pogovorom, za drugega z odvažanjem in obnavljanjem starega pohištva. Tega v prodajalni na Zaloški cesti v Ljubljani tudi prodajajo, socialno ogroženim ga včasih celo podarijo. Na delovanje Reto centra vas bomo spomnili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po 10. uri na Prvem. Bodite z nami!
Praznični dan, prvi dan počitnic, skratka dan, ko se bo marsikdo odpravil na izlet, morda že odšel na dopust ali potovanje. Ste kdaj pomislili, kako bi bilo vse to težje, če bi bili priklenjeni na invalidski voziček ali slepi, gluhi? Kakšne prilagoditve bi potrebovali in kako bi bilo po Sloveniji in drugod po svetu za vas poskrbljeno? Današnjo oddajo Med štirimi stenami namenjamo dostopnemu turizmu oz. turizmu za vse, ne glede na njihove fizične ali psihične omejitve. Svoje izkušnje bodo z Andrejo Čokl delili predstavnik paraplegikov, predstavnik slepih in slabovidnih in turistična vodnica.
V družinah, v katerih se starša ne razumeta, se prepirata vpričo otrok, sta odtujena in rešujeta lastno stisko z molkom, trpijo tudi otroci in mladostniki. V takšnih okoliščinah otroci pomislijo, da so odveč, nezaželeni in v napoto staršem. Ker teh občutkov ne zmorejo predelati, poiščejo svoj način reševanja stiske. Izberejo lahko samopoškodbeno vedenje, ki ga diplomirana psihosocialna svetovalka Ksenija Jovanović imenuje strategija preživetja.
Veliko staršev kljub zaposlitvi svojim otrokom še vedno ne more omogočiti poletnih počitnic. Te pa so za zdrav razvoj otrok zelo pomembne. Otroci, ki živijo v socialni stiski, so dnevno obkroženi s težavami in stresom, ki jih ta prinaša. Teden počitnic zanje pomeni teden brezskrbnosti, ko se lahko sprostijo in uživajo v otroštvu, ugotavljajo na Zvezi prijateljev mladine Slovenije. S humanitarnim programom Pomežik soncu? tako že od leta 1999 otrokom iz socialno šibkejših okolij omogočajo brezplačne počitnice na morju, z njimi pa letujejo tudi otroci s posebnimi potrebami. Kako so zasnovani programi, zakaj je pomembno, da gredo otroci na letovanje, kaj s tem pridobijo in kako je tam poskrbljeno za otroke s posebnimi potrebami - o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gostjama, predsednico nacionalnega odbora za prosti čas in letovanja pri ZPMS Urško Vrtačnik in predsednico nacionalnega odbora za otrokove pravice pri ZPMS dr. Sonjo Merljak Zdovc. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Neveljaven email naslov