Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Motnje hranjenja se kažejo v spremenjenem odnosu do hrane. Prenajedanje, bruhanje, stradanje, zloraba odvajal in tudi pretirana telesna aktivnost so zunanji znaki motenj hranjenja. Vzroki pa se skrivajo globoko v človeku, s spremenjenim odnosom do hrane izražamo svoje čustvene težave. Eno od motenj hranjenja je tudi prenajedanje. O tem bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami z Aljo Fabjan, integrativno psihoterapevtko in doktorandko zakonske in družinske terapije.
Motnje hranjenja se kažejo v spremenjenem odnosu do hrane. Prenajedanje, bruhanje, stradanje, zloraba odvajal in tudi pretirana telesna aktivnost so zunanji znaki motenj hranjenja. Vzroki pa se skrivajo globoko v človeku, s spremenjenim odnosom do hrane izražamo svoje čustvene težave. Eno od motenj hranjenja je tudi prenajedanje. O tem bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami z Aljo Fabjan, integrativno psihoterapevtko in doktorandko zakonske in družinske terapije.
876 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Motnje hranjenja se kažejo v spremenjenem odnosu do hrane. Prenajedanje, bruhanje, stradanje, zloraba odvajal in tudi pretirana telesna aktivnost so zunanji znaki motenj hranjenja. Vzroki pa se skrivajo globoko v človeku, s spremenjenim odnosom do hrane izražamo svoje čustvene težave. Eno od motenj hranjenja je tudi prenajedanje. O tem bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami z Aljo Fabjan, integrativno psihoterapevtko in doktorandko zakonske in družinske terapije.
Motnje hranjenja se kažejo v spremenjenem odnosu do hrane. Prenajedanje, bruhanje, stradanje, zloraba odvajal in tudi pretirana telesna aktivnost so zunanji znaki motenj hranjenja. Vzroki pa se skrivajo globoko v človeku, s spremenjenim odnosom do hrane izražamo svoje čustvene težave. Eno od motenj hranjenja je tudi prenajedanje. O tem bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami z Aljo Fabjan, integrativno psihoterapevtko in doktorandko zakonske in družinske terapije.
Po nekaterih ocenah naj bi imelo skoraj 40 % alkoholikov in več kot polovica odvisnikov od psihoaktivnih snovi vsaj eno resno duševno motnjo. Ko se takšni ljudje podajo v različne komune ali druge programe odvajanja, se tam po navadi posvetijo le njihovi odvisnosti, druge težave pa zanemarijo. Prav zaradi tega je Zavod Pelikan – Karitas ustanovil Terapevtsko skupnost za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju, ki jo krajše imenujejo Dvojna diagnoza.
Irena Masten, profesorica športne vzgoje in plesna pedagoginja, se je čez noč odločila: pustila je službo v šoli in stopila na samostojno pot terapevtke, ki raziskuje telo in um ter poučuje njuno povezavo s fizičnim in mentalnim pristopom v obliki meditacije vipassana. Zakaj je po njenem mnenju telo tempelj, ki ga je potrebno častiti? Zakaj je sama dolgo časa živela v bolečinah in rane krpala le s posameznimi obliži, namesto da bi spremenila utečeno pot? Ali bolečine niso bile dovolj močan sprožilec za preobrat? O svoji življenjski poti bo pripovedovala v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po deseti uri na Prvem.
»Če želiš življenje resnično živeti, ga moraš začeti najprej ljubiti,« pravi Urban Urbanc, avtor, svetovalec za medsebojne odnose ter zdrav način življenja. Zgodbe, ki so se zapisale skozi njegovo življenje, so ga privedle do poti, po kateri hodi sedaj in katere del deli tudi z nami. Kaj je najpomembnejše v našem življenju? Kako naj se imamo radi in zakaj je to pomembno? Urban Urbanc bo gost tokratne oddaje Med 4 stenami.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Presaditev krvotvornih matičnih celic je mnogokrat edina možnost za preživetje obolelih z različnimi oblikami krvnih rakov in nekaterih drugih bolezni. V tokratni oddaji bomo govorili o darovanju krvotvornih matičnih celic in predstavili kampanjo »Daj se na seznam«. Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, in Zavod RS za transfuzijsko medicino namreč želita spodbuditi k vpisu v Slovenija Donor, v oddaji pa bomo slišali tudi osebno izkušnjo.
Avtizem je kompleksna nevrološka razvojna motnja, pri kateri gre za neobičajen razvoj možganov. Osebe z avtizmom imajo težave pri verbalnem sporazumevanju, težko predvidijo stvari, izluščijo bistvo in razumejo pomen povedanega med vrsticami. Zato oseba z avtizmom drugače razmišlja, razume in občuti svet okoli sebe. V Zvezi nevladnih organizacij za avtizem Slovenije opozarjajo, da še vedno nimamo sistemske ureditve obravnave otrok in odraslih z avtizmom. Starši so pri iskanju uspešnih terapevtskih pristopov prepuščeni sami sebi, zato čutijo nemoč, stisko, žalost in jezo, ker so njihovi otroci z avtizmom neustrezno obravnavani in imajo glede na različne kraje v državi neenake možnosti za strokovno obravnavo. S kakšnimi težavami se srečujejo starši otrok z avtizmom in pedagogi, zakaj bi morali imeti učenci z avtizmom v šolah spremljevalce, kako je z strokovnimi obravnavami in kakšno naj bi bilo izobraževanje otrok z avtizmom, o tem se bomo pogovarjali z gostjama predsednico Društva za pomoč otrokom z avtističnimi motnjami Školjke Maribor in mamo osemletnega otroka z avtizmom Inge Zorec ter predsednico Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije, profesorico defektologije Sabino Korošec Zavšek. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Nataša Šram Grandlič ima dva predšolska otroka. Pred kratkim je ustanovila Društvo Svet staršev, v okviru katerega se bo zavzemala za bolj aktivno starševsko vlogo v vrtcih in šolah, obenem pa bo pomagala staršem pri reševanju njihovih problemov, ki jih imajo v vrtcu ali v šoli. Ali starši sploh vejo, kdo je njihov predstavnik, kaj je svet staršev ter kakšne pobude in pripombe lahko daje? Ali je svet staršev le nujno zlo in njegovo delovanje le mrtva črka na papirju ali pa ima pomembno poslanstvo pri oblikovanju spodbudnega vrtčevskega in šolskega okolja? Zakaj ni dobro, da starši na roditeljskih sestankih samo prikimavajo? Kako starše spodbuditi, da bodo s svojimi mnenji, pobudami in pohvalami prispevali k čim boljšemu vzdušju v vrtcu in šoli?
Kako osebam z motnjo v duševnem razvoju omogočiti kakovostno življenje v vseh življenjskih obdobjih ob upoštevanju njihovih individualnih potreb, bo tema tokratne oddaje Med štirimi stenami. Tudi ljudje z motnjo v duševnem razvoju imajo sposobnosti, ki jih je treba razvijati vse življenje. Pomoč potrebujejo že od zgodnjega otroštva, da lažje premagujejo razvojne zaostanke ter zmanjšujejo razlike, ki jih ločijo od vrstnikov. Potrebujejo ustrezne programe vzgoje in izobraževanja, da lahko poglabljajo in utrjujejo veščine, ki so se jih že naučili, da jih lahko uporabljajo in tako zadovoljuje svoje potrebe. In ne nazadnje, prilagojena mora biti tudi njihova oskrba v visoki starosti. Kakšne so njihove potrebe, s kakšnimi težavami se srečujejo starši ob rojstvu takega otroka in kakšno skrb nosijo skozi življenje ter kako to vpliva na sorojence, se bomo pogovarjali z gosti: z mamo deklice z Downovim sindromom Ano Perdih, očetom odrasle hčerke s težjo obliko cerebralne paralize in direktorjem zveze Sonček Iztokom Suhadolnikom ter sestro 58-letnega brata z motnjo v duševnem razvoju in direktorice zveze Sožitje Matejo De Reya. Da bi bilo življenje oseb s posebnimi potrebami lažje, jim z različnimi programi pomagajo v invalidskih organizacijah. Tako so se društvo Downov sindrom Slovenije, zveza Sonček in zveza Sožitje odločili, da organizirajo dobrodelni koncert Lahko sem srce za podporo ljudem z Downovim sindromom, motnjo v duševnem razvoju in cerebralno paralizo z namenom izboljšati njihov položaj v družbi. Zbran denar bodo namenili za izvajanje programov v teh organizacijah. Koncert bo v petek, 5. maja, ob 19. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Koncert Lahko sem srce bo posnela TV Slovenija in ga predvajala v ponedeljek, 8. maja, ob 21. uri na 2. programu TV Slovenija. Ves čas posnetka koncerta bo deloval klicni center, iz katerega se bo oglašala voditeljica Bernarda Žarn s svojimi gosti. Prispevke boste lahko darovali s klici in sporočili SMS.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Zaradi ocen in šole so doma zelo pogosti konflikti med otrokom in starši. Ocene se staršem zdijo zelo pomembne za otrokov uspeh v življenju. Otroci in mladostniki pa v goreči želji, da bi z ocenami izpolnili pričakovanja staršev, doživljajo tudi stiske. Kako naj bi se izognili tem konfliktom in kako naj bi tudi ob koncu šolskega viharja ohranili dobre odnose in samospoštovanje? O tem bo v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami govorila Marjana Škalič, psihologinja in mama treh otrok, ki predava in vodi starševske večere, piše svoj blog in je kritična opazovalka šolskega sistema.
Ženske in matere pridejo v materinski dom v najtežjih trenutkih v svojem življenju. Za mnoge je prihod v materinski dom korak v neznano, a tudi rešitev. Potrebujejo pomoč - umik v varen prostor, kjer poleg hrane in sobe dobijo tudi občutek sprejetosti, toplino in razumevanje, da se lahko bolj posvetijo sebi in razmislijo o vsem. Vrnejo jim dostojanstvo in jih opogumljajo, da bodo zmogle v življenju, razloži socialna delavka Lidija Jerebic, vodja in ustanoviteljica prvega materinskega doma pri nas. To je Materinski dom Škofljica, ki deluje v okviru zavoda Pelikan Karitas. V 27 letih, odkar je materinski dom na Škofljici odprl svoja vrata, je Lidija Jerebic spremljala več kot 700 zgodb žensk. O programih, ki jih izvajajo, o zgodbah, ki se je vedno dotaknejo, in o učenju, ki traja vse življenje - o tem se je z Lidijo Jerebic, gostjo tokratne oddaje Med štirimi stenami, pogovarjala Petra Medved.
V Avstriji so se 25. marca končale Zimske svetovne igre specialne olimpijade, ki so bile tudi za 18-člansko slovensko reprezentanco zelo uspešne. Ekipa se je vrnila domov s 23 medaljami - osvojila je devet zlatih, osem srebrnih in šest bronastih. Nika Dolinšek je osvojila zlato medaljo v veleslalomu in srebrno v superveleslalomu, Žiga Kos pa je prejel priznanje - trak za udeležbo. Specialna olimpijada je način življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju, ki si s športom ohranjajo psihofizične sposobnosti in se vključujejo v družbo. Koliko volje, poguma, učenja, sprejemanja drugačnosti in odrekanja je potrebno za uspeh na zimskih svetovnih igrah specialne olimpijade, nam bosta v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami povedala Žigova mama Barbara Kos in Nikin oče Mitja Dolinšek. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Spolna zloraba otroka je nekaj, kar žrtev ne zaznamuje le v otroštvu, temveč za vse življenje. Redki si upajo spregovoriti o tem, še redkejši so pripravljeni svojo zgodbo deliti z javnostjo. Eden od njih je Simon Mičič, ki je dogodke iz otroštva dolgo tlačil vase, uteho pa v tem času iskal v alkoholu in tabletah. Odvisnostim se je pridružil se osebni stečaj, poslabšali so se odnosi v družini in Simon se je hitro bližal družbenemu dnu. Od tam mu je uspelo priti z brezmejno podporo partnerice, ki mu je pomagala tudi pri soočenju z osebo, ki ga je zlorabila. Zgodbo Simona Mičiča, ki je opisana tudi v knjigi Deček s tatujem na srcu, bomo predstavili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami. Ne preslišite po 10. uri na Prvem!
Nihče, ki si ustvarja družino, si ne predstavlja, da bi bil lahko njegov otrok drugačen - kakor koli oviran. Če se to zgodi, se starši soočijo s travmo, ki v njih spodbudi občutke krivde, strah, jezo, žalost. Ti občutki pa pogosto vodijo v čustveno oddaljenost in preveliko zaščito otroka. Pomembno je graditi konstruktiven, zdrav odnos, neodvisno od tega, ali je otrok gibalno oviran ali ne. Le tako se lahko zadovolji težnja po neodvisnem življenju, razlaga gostja oddaje Med štirimi stenami magistrica psihosocialne pomoči Lea Bernik Urankar, ki je gibalno ovirana in te stiske tudi zaradi osebne izkušnje dobro pozna. V oddaji, ki jo pripravlja Petra Medved, bomo govorili tudi o tem, kako pomembno je, da gibalno ovirane osebe prepoznajo, oblikujejo in zadovoljujejo svoje potrebe ter prevzamejo nadzor nad svojim življenjem.
Soočenje z otrokovo agresivnostjo je za starše, vzgojitelje in učitelje velik izziv. Morda prav zaradi tega, ker napačno razumejo in se tudi odzivajo na agresivnost pri otroku. Danski družinski psihoterapevt Jesper Juul opozarja, da je agresivnost nov in nevaren tabu, ki ga je ustvarila sodobna družba. Kako naj bi obvladali destruktivne odnose, medvrstniško nasilje in trpinčenje v vrtcu, šoli in doma, da ne bi povzročili škode zdravemu razvoju otroka? O tem bomo govorili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po deseti uri na Prvem. Z nami bosta Ana Bógdan in Ivana Gradišnik z Inštituta za sodobno družino Manami. Z njima se bo pogovarjala Jana Bajželj.
Skotopični sindrom, ki ga imenujejo tudi Irlen sindrom, je drugačnost v vidnem zaznavanju, ki otrokom v prvi vrsti povzroča težave pri branju. Gre za umanjkanje posamezne barve v spektru bele svetlobe. Težava ni optična, zato pregled pri okulistu ne prinese rešitve. Kako starši doživljajo otrokovo težavo, kako poteka testiranje za skotopični sindrom in na kakšen način je mogoče rešiti problem? Ker ima ta sindrom 12 % ljudi, se mu bomo s strokovnjakinjo dr. Polono Kélava z Inštituta za disleksijo posvetili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami med deseto in enajsto uro na Prvem programu Radia Slovenija. Svojo izkušnjo z otrokovo težavo zaradi skotopičnega sindroma bo v oddaji opisala tudi mama Alenka Marjetič Žnider.
Evropska unija šteje bolezni za redke, kadar prizadenejo največ 5 ljudi na 10.000 oseb. Te bolezni so kronične, napredujoče, povzročajo okvare in pogosto ogrožajo življenje. Večinoma so neozdravljive. 75 odstotkov bolnikov z redkimi boleznimi je otrok, 80 odstotkov teh bolezni pa je genetskega izvora. V Sloveniji, po ocenah Nacionalne kontaktne točke za redke bolezni živi 120 tisoč bolnikov s temi boleznimi. V današnji oddaji Med štirimi stenami se bomo pogovarjali o dveh redkih boleznih: o Angelmanovem sindromu in bolezni na genu EEF1A2. Gost oddaje bo Peter Fojkar, ki nam bo povedal, s kakšnimi stiskami se srečujejo starši otrok z Angelmanovim sindromom in kakšno je življenje s to boleznijo. V oddaji pa bomo slišali tudi zgodbo Lidije Cokan. Njena hčerka je edina v Sloveniji, ki ima bolezen na genu EEF1A2. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Osnovna šola Glazija Celje je šola s prilagojenim programom. Izvaja program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, posebni program vzgoje in izobraževanja, domsko vzgojo in mobilno specialno pedagoško službo. Posebni program je oblika izobraževanja, vzgoje in varstva, ki upošteva otrokov celostni razvoj in sledi njegovim sposobnostim. Program traja do 26. leta, vanj pa so vključeni učenci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, ki potrebujejo različne stopnje pomoči, saj zaradi znižanih intelektualnih sposobnosti niso nikoli popolnoma samostojni. Kako poteka posebni program izobraževanja, kako učenci pridobivajo osnovna znanja in spretnosti? Kako poteka program učenja za življenje in delo po 18. letu starosti in zakaj je tako pomembno ohranjati že pridobljene veščine? O tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami, v kateri bomo izpostavili tudi vse večji problem čustvenih in vedenjskih težav, s katerimi se v šoli soočajo, pa tudi, zakaj si v šoli prizadevajo pridobiti spremljevalce tudi otrokom v posebnem programu. Gostji oddaje bosta psihologinja Osnovne šole Glazija Celje in specializantka integrativne psihoterapije Adela Vlašič Tovornik in Petra Kloar, mama Marka, ki obiskuje posebni program v tej šoli. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Neveljaven email naslov