Nekdanja atletinja Brigita Langerholc Žager, na poletnih olimpijskih igrah je nastopila leta 2000 v Sydneju in leta 2008 v Pekingu, je danes družinska in poslovna ženska. Njen prehod iz športnega v običajno življenje pa še zdaleč ni bil lahek. Doživela je krizo in po porodu tudi depresijo, ki si je ni priznala. Danes o depresiji in izhodu iz nje govori odkrito. Sedanje življenje pa gradi na pozitivnem pogledu na svet, izkušnjah iz vrhunskega športa in študija v Združenih državah Amerike, pa tudi na alternativnih oblikah samospoznavanja in zdravljenja.

Iz vrhunskega športa nenačrtovano v materinstvo: s prostosti v zapor

Nekdanja atletinja Brigita Langerholc Žager, na poletnih olimpijskih igrah je nastopila leta 2000 v Sydneju in leta 2008 v Pekingu, je danes družinska in poslovna ženska. Njen prehod iz športnega v običajno življenje pa še zdaleč ni bil lahek. Zaradi materinstva je prekinila vse stike s tekmovalkami, ni več potovala in ni imela več možnosti za pogovore z ljudmi, ki jih je imela dolgo časa v svojem okolju. Doživela je poporodno in postkarierno krizo. Padla je v globoko depresijo, ki si je ni priznala.

“Danes gledam na to kot na darilo!”

Vsak vrhunski športnik doživi veliko stresov, ki pa se pokažejo šele po končani karieri; zatrta čustva žalosti ob porazih in veselja ob zmagah in dobrih rezultatih.

“Če nisi znal predelati čustev, se to pokaže kasneje na telesu kot bolezen.”

Brigita ima tri otroke in če jo vprašate, ali bi želela, da bi šli po isti poti kot ona, bi odgovorila pritrdilno. V vrhunskem športu namreč vsak pridobi veliko pozitivnega: disciplino, delovne navade in motivacijo. Ne razume, zakaj delodajalci ne pogledajo CV-ja, ko izbirajo ustreznega kandidata. Če bi zaposlili nekdanjega športnika, bi imeli zagotovljeno za 30 do 50% bolj zagnano delovno silo.

“Športniku ni nič težko. Športniki ne jamramo!”