Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V slovenskih zaporih je trenutno nekaj več kot tisoč oseb. "Obravnava zaprtih oseb mora biti organizirana tako, da zaprte osebe usposablja za življenje na prostosti in jih odvrača od ponavljanja kaznivih dejanj, da bodo po prestani kazni lahko živeli v skladu z veljavnimi pravnimi in moralnimi normami," piše na spletni strani Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. A podatki kažejo, da je povratnikov v slovenskih zaporih trenutno kar 48 %. Nekaterim od njih zapor dejansko predstavlja bolj stabilno okolje, kot življenje na prostosti, saj imajo v zaporu zagotovljeno streho nad glavo in hrano, kar na prostosti ni nujno. Pa imajo zaporniki na voljo dovolj spodbudno okolje in primerne podporne službe, da lahko že med prestajanjem kazni z novimi znanji, delom in načrtovanjem prihodnosti preprečijo začarani krog zapor-prostost-zapor? O tem v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po 10. uri na Prvem.
Imajo nekdanji zaporniki na voljo dovolj podpore, da prekinejo začarani krog zapor-prostost-zapor?
V slovenskih zaporih je nekaj več kot tisoč ljudi. “Obravnava zaprtih ljudi mora biti organizirana tako, da zaprte ljudi usposablja za življenje na prostosti in jih odvrača od ponavljanja kaznivih dejanj, da bodo po prestani kazni lahko živeli v skladu z veljavnimi pravnimi in moralnimi normami,” piše na spletni strani Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Zato vsak zapornik ob prihodu za rešetke dobi osebni načrt, ki naj bi mu pomagal, da se v zapor po prestani kazni ne bi več vrnil, je razložila Lucija Božikov, vodja Sektorja za tretma na Generalnem uradu Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Zaporniki lahko v zaporu tudi delajo in se izobražujejo.
Podatki sicer kažejo, da je povratnikov v slovenskih zaporih ta hip kar 48 odstotkov. Nekaterim od njih zapor v primerjavi z življenjem na prostosti dejansko pomeni bolj stabilno okolje, saj imajo v zaporu zagotovljeno streho nad glavo in hrano, kar na prostosti ni nujno, meni nekdanji zapornik Damjan, ki takole opiše svoj prihod iz zapora:
“V bistvu sem prišel z dobrega na slabše. Iz zapora, kjer sem imel tri obroke in posteljo, sem prišel direktno na ulico, pod nebo. Zapor je za marsikoga zatočišče. So bili tudi taki primeri, ki so okoli zime zelo radi noter prišli. Zima zunaj je kruta.”
Pove še, da je odvisnikom morda še težje, saj se jim svojci pogosto odpovedo. Tako res nimajo nikogar in ničesar, kamor bi se lahko vrnili. Meni, da bi bila dobra rešitev neke vrste prehodni dom, saj bi tam človek lažje počakal na socialno podporo in tudi sicer uredil svoje življenje po prihodu iz zapora.
882 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
V slovenskih zaporih je trenutno nekaj več kot tisoč oseb. "Obravnava zaprtih oseb mora biti organizirana tako, da zaprte osebe usposablja za življenje na prostosti in jih odvrača od ponavljanja kaznivih dejanj, da bodo po prestani kazni lahko živeli v skladu z veljavnimi pravnimi in moralnimi normami," piše na spletni strani Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. A podatki kažejo, da je povratnikov v slovenskih zaporih trenutno kar 48 %. Nekaterim od njih zapor dejansko predstavlja bolj stabilno okolje, kot življenje na prostosti, saj imajo v zaporu zagotovljeno streho nad glavo in hrano, kar na prostosti ni nujno. Pa imajo zaporniki na voljo dovolj spodbudno okolje in primerne podporne službe, da lahko že med prestajanjem kazni z novimi znanji, delom in načrtovanjem prihodnosti preprečijo začarani krog zapor-prostost-zapor? O tem v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po 10. uri na Prvem.
Imajo nekdanji zaporniki na voljo dovolj podpore, da prekinejo začarani krog zapor-prostost-zapor?
V slovenskih zaporih je nekaj več kot tisoč ljudi. “Obravnava zaprtih ljudi mora biti organizirana tako, da zaprte ljudi usposablja za življenje na prostosti in jih odvrača od ponavljanja kaznivih dejanj, da bodo po prestani kazni lahko živeli v skladu z veljavnimi pravnimi in moralnimi normami,” piše na spletni strani Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Zato vsak zapornik ob prihodu za rešetke dobi osebni načrt, ki naj bi mu pomagal, da se v zapor po prestani kazni ne bi več vrnil, je razložila Lucija Božikov, vodja Sektorja za tretma na Generalnem uradu Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Zaporniki lahko v zaporu tudi delajo in se izobražujejo.
Podatki sicer kažejo, da je povratnikov v slovenskih zaporih ta hip kar 48 odstotkov. Nekaterim od njih zapor v primerjavi z življenjem na prostosti dejansko pomeni bolj stabilno okolje, saj imajo v zaporu zagotovljeno streho nad glavo in hrano, kar na prostosti ni nujno, meni nekdanji zapornik Damjan, ki takole opiše svoj prihod iz zapora:
“V bistvu sem prišel z dobrega na slabše. Iz zapora, kjer sem imel tri obroke in posteljo, sem prišel direktno na ulico, pod nebo. Zapor je za marsikoga zatočišče. So bili tudi taki primeri, ki so okoli zime zelo radi noter prišli. Zima zunaj je kruta.”
Pove še, da je odvisnikom morda še težje, saj se jim svojci pogosto odpovedo. Tako res nimajo nikogar in ničesar, kamor bi se lahko vrnili. Meni, da bi bila dobra rešitev neke vrste prehodni dom, saj bi tam človek lažje počakal na socialno podporo in tudi sicer uredil svoje življenje po prihodu iz zapora.
Neveljaven email naslov