Urša Fister je nedavno izdala slikanico Martinček Pobalinček. Opisuje resnično zgodbo o primorski kuščarici, ki jo je njena družina nevede pripeljala iz Izole v Ljubljano. Urša je s slikanico izpolnila željo mlajšega brata Nejca, da preprosta zgodba njegovega življenja dobi knjižno upodobitev. Ker je Nejc srčni bolnik in je imel v otroštvu dve operaciji srca, ima pa tudi avtizem, se je Urša odločila, da ves izkupiček od prodaje knjige nameni Pediatrični kliniki Ljubljana in VDC Sonček, kjer je Nejc vključen v njihov program, kar mu omogoča kakovostnejše življenje.

Urša Fister o poslanstvu slikanice in svojem bratu, ki ima avtizem

Urša Fister je nedavno izdala slikanico Martinček Pobalinček. Opisuje resnično zgodbo o primorski kuščarici, ki jo je njena družina nevede pripeljala iz Izole v Ljubljano. Urša je s slikanico izpolnila željo svojega mlajšega brata Nejca, da preprosta zgodba njegovega življenja dobi knjižno upodobitev. Ker je Nejc srčni bolnik in je imel v otroštvu dve operaciji srca, ima pa tudi avtizem, se je Urša odločila, da ves izkupiček od prodaje knjige nameni Pediatrični kliniki Ljubljana in VDC Sonček, kjer je Nejc vključen v njihov program, kar mu omogoča kakovostnejše življenje.

Ko je bila stara deset let, si je Urša zelo želela bratca ali sestrico. Ob njegovem rojstvu je bila neizmerno srečna. Vendar je Nejc prvo leto svojega življenja po večini preživel v bolnišnicah. Imel je hudo zlatenico in pljučnico, potem pa je sledila še operacija srca pri desetih mesecih. Napovedi o njegovem zdravstvenem stanju so bile na začetku zelo slabe, zato so bili pripravljeni na vse. Potem je napredoval v razvoju, vendar zelo počasi.

Nejc je pri dvaintridesetih letih videti kot najstnik, njegov um pa je na ravni petletnega otroka. V svojem življenju potrebuje ponavljajoče dogodke. Rad se vozi z avtobusom, kavalirjem in turističnimi vlakci. Sodeluje tudi pri inkluzivnem judu. Ima zeleni pas. Ukvarja se tudi s terapevtskim jahanjem in jogo.

Čeprav Urša in Nejc nimata običajne komunikacije, ker Nejc ne govori, se sporazumevata na poseben način. Njun odnos je zelo iskren. Nejc je zelo skromen in hvaležen za vsako stvar, ki jo dobi.  Zadovoljen je že s kemičnim svinčnikom in blokcem papirja, ki ga prinesem.

Od njega sem se naučila, da moramo biti v življenju hvaležni za majhne vsakdanje stvari in skupne trenutke. Pozabili pa smo tudi na skromnost.