Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Težav in poti do rešitev je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami in tisti, ki so se morali spoprijeti s hudo boleznijo. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Med štirimi stenami ob ponedeljkih ob 10.10 na Prvem.
Nasilje v družini v času epidemije koronavirusa
Osebe z izkušnjo nasilja so zdaj že več kot mesec dni po 24 ur na dan ujete v svojih domovih skupaj s povzročiteljem nasilja. Ker smo zaradi epidemije koronavirusa socialno izolirani in moramo ostajati doma, se žrtve težko obrnejo po pomoč. Nevladne organizacije opozarjajo na velik porast družinskega nasilja. Po nekaterih ocenah je v obdobju epidemije, za kar 80 odstotokov več družinskega nasilja kot ga je bilo pred nastopom koronakrize. Poglabljajo se tudi ekonomske in druge duševne stiske, ki predstavljajo dejavnike tveganja za pojav nasilja. O trenutni zelo težki situaciji, v kateri so se znašle žrtve nasilja v družini, smo govorili z Majo Plaz, predsednico Društva SOS telefon – za ženske in otroke žrtve nasilja.
866 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Težav in poti do rešitev je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami in tisti, ki so se morali spoprijeti s hudo boleznijo. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Med štirimi stenami ob ponedeljkih ob 10.10 na Prvem.
Nasilje v družini v času epidemije koronavirusa
Osebe z izkušnjo nasilja so zdaj že več kot mesec dni po 24 ur na dan ujete v svojih domovih skupaj s povzročiteljem nasilja. Ker smo zaradi epidemije koronavirusa socialno izolirani in moramo ostajati doma, se žrtve težko obrnejo po pomoč. Nevladne organizacije opozarjajo na velik porast družinskega nasilja. Po nekaterih ocenah je v obdobju epidemije, za kar 80 odstotokov več družinskega nasilja kot ga je bilo pred nastopom koronakrize. Poglabljajo se tudi ekonomske in druge duševne stiske, ki predstavljajo dejavnike tveganja za pojav nasilja. O trenutni zelo težki situaciji, v kateri so se znašle žrtve nasilja v družini, smo govorili z Majo Plaz, predsednico Društva SOS telefon – za ženske in otroke žrtve nasilja.
Ženske in matere pridejo v materinski dom v najtežjih trenutkih v svojem življenju. Za mnoge je prihod v materinski dom korak v neznano, a tudi rešitev. Potrebujejo pomoč - umik v varen prostor, kjer poleg hrane in sobe dobijo tudi občutek sprejetosti, toplino in razumevanje, da se lahko bolj posvetijo sebi in razmislijo o vsem. Vrnejo jim dostojanstvo in jih opogumljajo, da bodo zmogle v življenju, razloži socialna delavka Lidija Jerebic, vodja in ustanoviteljica prvega materinskega doma pri nas. To je Materinski dom Škofljica, ki deluje v okviru zavoda Pelikan Karitas. V 27 letih, odkar je materinski dom na Škofljici odprl svoja vrata, je Lidija Jerebic spremljala več kot 700 zgodb žensk. O programih, ki jih izvajajo, o zgodbah, ki se je vedno dotaknejo, in o učenju, ki traja vse življenje - o tem se je z Lidijo Jerebic, gostjo tokratne oddaje Med štirimi stenami, pogovarjala Petra Medved.
V Avstriji so se 25. marca končale Zimske svetovne igre specialne olimpijade, ki so bile tudi za 18-člansko slovensko reprezentanco zelo uspešne. Ekipa se je vrnila domov s 23 medaljami - osvojila je devet zlatih, osem srebrnih in šest bronastih. Nika Dolinšek je osvojila zlato medaljo v veleslalomu in srebrno v superveleslalomu, Žiga Kos pa je prejel priznanje - trak za udeležbo. Specialna olimpijada je način življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju, ki si s športom ohranjajo psihofizične sposobnosti in se vključujejo v družbo. Koliko volje, poguma, učenja, sprejemanja drugačnosti in odrekanja je potrebno za uspeh na zimskih svetovnih igrah specialne olimpijade, nam bosta v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami povedala Žigova mama Barbara Kos in Nikin oče Mitja Dolinšek. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Spolna zloraba otroka je nekaj, kar žrtev ne zaznamuje le v otroštvu, temveč za vse življenje. Redki si upajo spregovoriti o tem, še redkejši so pripravljeni svojo zgodbo deliti z javnostjo. Eden od njih je Simon Mičič, ki je dogodke iz otroštva dolgo tlačil vase, uteho pa v tem času iskal v alkoholu in tabletah. Odvisnostim se je pridružil se osebni stečaj, poslabšali so se odnosi v družini in Simon se je hitro bližal družbenemu dnu. Od tam mu je uspelo priti z brezmejno podporo partnerice, ki mu je pomagala tudi pri soočenju z osebo, ki ga je zlorabila. Zgodbo Simona Mičiča, ki je opisana tudi v knjigi Deček s tatujem na srcu, bomo predstavili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami. Ne preslišite po 10. uri na Prvem!
Motnje hranjenja se kažejo v spremenjenem odnosu do hrane. Prenajedanje, bruhanje, stradanje, zloraba odvajal in tudi pretirana telesna aktivnost so zunanji znaki motenj hranjenja. Vzroki pa se skrivajo globoko v človeku, s spremenjenim odnosom do hrane izražamo svoje čustvene težave. Eno od motenj hranjenja je tudi prenajedanje. O tem bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami z Aljo Fabjan, integrativno psihoterapevtko in doktorandko zakonske in družinske terapije.
Nihče, ki si ustvarja družino, si ne predstavlja, da bi bil lahko njegov otrok drugačen - kakor koli oviran. Če se to zgodi, se starši soočijo s travmo, ki v njih spodbudi občutke krivde, strah, jezo, žalost. Ti občutki pa pogosto vodijo v čustveno oddaljenost in preveliko zaščito otroka. Pomembno je graditi konstruktiven, zdrav odnos, neodvisno od tega, ali je otrok gibalno oviran ali ne. Le tako se lahko zadovolji težnja po neodvisnem življenju, razlaga gostja oddaje Med štirimi stenami magistrica psihosocialne pomoči Lea Bernik Urankar, ki je gibalno ovirana in te stiske tudi zaradi osebne izkušnje dobro pozna. V oddaji, ki jo pripravlja Petra Medved, bomo govorili tudi o tem, kako pomembno je, da gibalno ovirane osebe prepoznajo, oblikujejo in zadovoljujejo svoje potrebe ter prevzamejo nadzor nad svojim življenjem.
Soočenje z otrokovo agresivnostjo je za starše, vzgojitelje in učitelje velik izziv. Morda prav zaradi tega, ker napačno razumejo in se tudi odzivajo na agresivnost pri otroku. Danski družinski psihoterapevt Jesper Juul opozarja, da je agresivnost nov in nevaren tabu, ki ga je ustvarila sodobna družba. Kako naj bi obvladali destruktivne odnose, medvrstniško nasilje in trpinčenje v vrtcu, šoli in doma, da ne bi povzročili škode zdravemu razvoju otroka? O tem bomo govorili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po deseti uri na Prvem. Z nami bosta Ana Bógdan in Ivana Gradišnik z Inštituta za sodobno družino Manami. Z njima se bo pogovarjala Jana Bajželj.
Skotopični sindrom, ki ga imenujejo tudi Irlen sindrom, je drugačnost v vidnem zaznavanju, ki otrokom v prvi vrsti povzroča težave pri branju. Gre za umanjkanje posamezne barve v spektru bele svetlobe. Težava ni optična, zato pregled pri okulistu ne prinese rešitve. Kako starši doživljajo otrokovo težavo, kako poteka testiranje za skotopični sindrom in na kakšen način je mogoče rešiti problem? Ker ima ta sindrom 12 % ljudi, se mu bomo s strokovnjakinjo dr. Polono Kélava z Inštituta za disleksijo posvetili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami med deseto in enajsto uro na Prvem programu Radia Slovenija. Svojo izkušnjo z otrokovo težavo zaradi skotopičnega sindroma bo v oddaji opisala tudi mama Alenka Marjetič Žnider.
Evropska unija šteje bolezni za redke, kadar prizadenejo največ 5 ljudi na 10.000 oseb. Te bolezni so kronične, napredujoče, povzročajo okvare in pogosto ogrožajo življenje. Večinoma so neozdravljive. 75 odstotkov bolnikov z redkimi boleznimi je otrok, 80 odstotkov teh bolezni pa je genetskega izvora. V Sloveniji, po ocenah Nacionalne kontaktne točke za redke bolezni živi 120 tisoč bolnikov s temi boleznimi. V današnji oddaji Med štirimi stenami se bomo pogovarjali o dveh redkih boleznih: o Angelmanovem sindromu in bolezni na genu EEF1A2. Gost oddaje bo Peter Fojkar, ki nam bo povedal, s kakšnimi stiskami se srečujejo starši otrok z Angelmanovim sindromom in kakšno je življenje s to boleznijo. V oddaji pa bomo slišali tudi zgodbo Lidije Cokan. Njena hčerka je edina v Sloveniji, ki ima bolezen na genu EEF1A2. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Osnovna šola Glazija Celje je šola s prilagojenim programom. Izvaja program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, posebni program vzgoje in izobraževanja, domsko vzgojo in mobilno specialno pedagoško službo. Posebni program je oblika izobraževanja, vzgoje in varstva, ki upošteva otrokov celostni razvoj in sledi njegovim sposobnostim. Program traja do 26. leta, vanj pa so vključeni učenci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, ki potrebujejo različne stopnje pomoči, saj zaradi znižanih intelektualnih sposobnosti niso nikoli popolnoma samostojni. Kako poteka posebni program izobraževanja, kako učenci pridobivajo osnovna znanja in spretnosti? Kako poteka program učenja za življenje in delo po 18. letu starosti in zakaj je tako pomembno ohranjati že pridobljene veščine? O tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami, v kateri bomo izpostavili tudi vse večji problem čustvenih in vedenjskih težav, s katerimi se v šoli soočajo, pa tudi, zakaj si v šoli prizadevajo pridobiti spremljevalce tudi otrokom v posebnem programu. Gostji oddaje bosta psihologinja Osnovne šole Glazija Celje in specializantka integrativne psihoterapije Adela Vlašič Tovornik in Petra Kloar, mama Marka, ki obiskuje posebni program v tej šoli. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Bela krajina ni najbolj spodbudno okolje za tiste, ki bi radi ustvarjali in sledili svojim sanjam. Takšna je izkušnja Alenke Kralj, ki kreira, šiva in predeluje obleke in druge tekstilne izdelke, tudi zato, da bi ohranjala naravo. Svojo podjetniško pot je začela potem, ko je izgubila zaposlitev. Ampak se ji računi niso izšli. Nemočno se počuti tudi Martina Simonič, ki se je po več letih vrnila iz Londona in v rodni Beli krajini išče svoje zaposlitvene priložnosti. Z njima se je pogovarjala Jana Bajželj.
V Sloveniji se srečujemo z velikimi težavami, ko gre za namestitev bolnikov z visoko okvaro vratne hrbtenjače - tetraplegikov, ki se po končani rehabilitaciji iz različnih razlogov ne morejo vrniti v domače okolje. Gre za osebe, ki so popolnoma odvisne od pomoči drugih, ki se ne morejo gibati in potrebujejo najzahtevnejšo zdravstveno nego in oskrbo 24 ur na dan. Med njimi so tudi bolniki, ki za dihanje potrebujejo podporno umetno ventilacijo. Kakšne so možnosti za njihovo namestitev po odpustu iz rehabilitacijskih programov in zakaj je v obstoječi mreži ustanov tako malo posluha za zanje? Kakšne stiske doživljajo ti bolniki in tudi njihovi svojci? O tem bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami. Naša gostja bo univerzitetna diplomirana socialna delavka Vanja Skok z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča, v oddaji pa boste slišali tudi zgodbo Tine Mikuš. Njena mama Alenka je pri padcu z drevesa septembra lani utrpela najhujšo okvaro hrbtenjače. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Peter Svetina je specialni pedagog in socialni podjetnik, ki svoje življenje v veliki meri posveča osebam s posebnimi potrebami in socialni ekonomiji. Vendar je bila še pred njegovo poklicno izbiro prisotna osebna izkušnja z osebo s posebnimi potrebami, ki je verjetno tudi usmerila njegovo poklicno pot. To je bila njegova sestra, ki ima motnjo v duševnem razvoju. Tudi potem, ko si je sam ustvaril družino, se je Peter kot oče soočil z "drugačnostjo" pri svojem otroku. O prepletanju poklicne in osebne izkušnje, o razumevanju sveta "drugačnih" in o možnostih zaposlovanja invalidov se bo z njim pogovarjala Jana Bajželj.
Otrok meče stvari okrog sebe, ne zna sestaviti sestavljanke, slabo piše, velikokrat joče ali si pokriva ušesa, ko je v njegovi okolici preveč hrupa, želi jesti samo eno vrsto hrane, se ne more umiriti, je hiperaktiven ali pretirano pasiven – tako vedenje lahko kaže na težave v procesiranju in integraciji senzornih dražljajev. Kako pri teh težavah pomaga terapija senzorne integracije, kaj vsebuje, kako se izvaja in kakšni so rezultati te terapije pri otroku pri vsakodnevnih dejavnostih – o tem bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami, ki jo je pripravila Petra Medved. Gostje oddaje bodo delovna terapevtka, terapevtka senzorne integracije in razvojno nevrološke obravnave iz Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana Maja Markovič ter mami otrok z motnjo avtističnega spektra Darja in Simona, ki bosta povedali, kako terapija senzorne integracije pomaga njunima otrokoma v vsakodnevnem življenju.
Robi Zupan se od malih nog bori z diabetesom tipa 1. Bolezen ga je v osnovnošolskih letih presenetila, pretresla in mu korenito spremenila življenje. Ni pa ga ustavila pri nizanju ekstremnih dosežkov. Na svojem seznamu ima vzpon na najvišjo evropsko goro Mont Blanc, s katere se je v dolino spustil z jadralnim padalom, več kot 200 skokov iz letala s padalom, kot spremljevalec se je udeležil ene najtežjih kolesarskih dirk na svetu Race across America, redno se tudi potaplja. Stalni spremljevalec njegovih podvigov pa je merjenje vrednosti krvnega sladkorja ter nenehno dokazovanje družbi, da bolnik s sladkorno boleznijo zmore več, kot pa je medicinska stroka pripravljena priznati. Kakšne podvige vse še načrtuje, nam bo zaupal v ponedeljkovi oddaji Med 4 stenami. Ne preslišite malo po 10. uri na Prvem!
Po podatkih URI Soča v Sloveniji letno hudo poškodbo glave utrpi približno 400 oseb, od tega jih je polovica poškodovanih v prometu kot vozniki, motoristi, pešci ali kolesarji. Ostali vzroki so poškodbe in padci pri delu, športno poškodbe in nasilna dejanja. Posledice možganske poškodbe so hude, saj bolniku in njegovi družini korenito spremenijo življenje. Onemogočijo jim uresničitev življenjskih ciljev, kot so študij, kariera, družina, lahko tudi razpade partnerska zveza. Posledice poškodbe se kažejo tako na telesnem kot tudi na duševnem, čustvenem in vedenjskem področju. Povprečno trajanje akutnega zdravljenja in rehabilitacije do prvega odhoda iz bolnišnice v domače okolje je štiri do pet mesecev, nekateri pa se zdravijo nepretrgoma tudi eno leto ali več po poškodbi. Rezultat rehabilitacije je, vsaj na začetku, zelo nepredvidljiv in odvisen od vrste poškodbe pa tudi od učinkovitosti terapevtskih programov. Kakšno je življenje po poškodbi glave, kako poteka rehabilitacija in ponovno vključevanje v družbo, o tem bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami. Gost oddaje bo specialni pedagog za fizično invalidno bolne, vodja enote VDC Mavrica CUDV Draga Aleš Pevec, v oddaji pa bomo slišali tudi življenjske zgodbe ljudi s poškodbo glave. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Darovanje spolnih celic je namenjeno parom, pri katerih ni mogoče z nobenim postopkom pridobiti jajčnih ali semenskih celic. Tem parom tako ostane le še oploditev z biomedicinsko pomočjo z darovanimi spolnimi celicami. Kakšna vprašanja se porajajo tem parom, o čem razmišljajo darovalke in darovalci? Je le teh pri nas dovolj? Kdo sploh lahko postane darovalka ali darovalec? Kako se s tem soočati kasneje v življenju? O tem bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami, v ponedeljek po deseti na Prvem. Voditeljica: Lucija Fatur.
Nenavadno darilo za 40. rojstni dan si je podarila Andreja Sterle Podobnik iz Starega trga pri Ložu. Čeprav je bil njej namen le, da srečno priteče v cilj ekstremnega ultramaratonskega teka okrog Mount Everesta, pa ji je uspelo, da je med ženskami v cilj pritekla prva. Zakaj ji koristijo takšne zmage, katere veščine, znanja in osebnostne lastnosti so se izrazile, ko je morala v šestih dneh premagati 160 dolžinskih in 29 višinskih kilometrov na nadmorski višini med 2 in 4 tisoč metri? Andrejo Sterle Podobnik boste spoznali v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami ob 10.15 na Prvem.
Neveljaven email naslov