Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes se otroci po devetih tednih vračajo v vrtce in v prvo triado osnovne šole, kjer pa bodo veljali strogi preventivni ukrepi in omejitve. Prepoved tesnih medosebnih stikov, prepoved sposojanja igrač in šolskih potrebščin, prepoved igranja na vrtčevskih in šolskih igriščih, prepoved druženja s sovrstniki iz drugih skupin in razredov, uporaba mask in poostren nadzor vsesplošnega vedenja otrok. Mnogi strokovnjaki so ogorčeni in menijo, da so ukrepi neizvedljivi in neživljenski, ter da lahko otrokom prinesejo več škode kot koristi. O vprašanjih, ki v teh dneh begajo tako starše, otroke kot strokovne delavce se bomo pogovarjali s psihologinjo, šolsko svetovalno delavko, sodelavko Zveze prijateljev mladine in FamilyLab Slovenija, Nino Babič. Pred mikrofon jo je povabila Martina Černe.
O psiholoških vidikih ter posledicah omejitev, ki jih zaradi koronavirusa postavljamo otrokom
Danes se otroci po devetih tednih vračajo v vrtce in v prvo triado osnovne šole, kjer pa bodo veljali strogi preventivni ukrepi in omejitve. Prepoved tesnih medosebnih stikov, prepoved izposojanja igrač in šolskih potrebščin, prepoved igranja na vrtčevskih in šolskih igriščih, prepoved druženja s sovrstniki iz drugih skupin in razredov, uporaba mask in poostren nadzor vsesplošnega vedenja otrok. Mnogi strokovnjaki so ogorčeni in menijo, da so ukrepi neizvedljivi in neživljenjski ter da lahko otrokom prinesejo več škode kot koristi. Nina Babič, psihologinja, svetovalna delavka na Osnovni šoli Martina Konšaka v Mariboru in sodelavka FamilyLaba Slovenija, pravi da so zdravstveni ukrepi sicer nujni, vendar se po njenem mnenju od otrok pričakuje nekaj, kar je v praksi neizvedljivo. Potrebe otrok po druženju, igri in vračanju v šolsko okolje bi po tako dolgem obdobju zagotovo bolje zadovoljili, če bi jim dovolili tisto, kar je del njihovega vsakdana in njihove narave.
Varno in spodbudno učno okolje ne pomeni črt na hodnikih, usmerjanja, prepovedi približevanja, mask. Varno in spodbudno pristopiti k učencem z vsemi temi omejitvami je malo absurdno
V času koronakrize se je v javnosti govorilo predvsem o zdravstvenem stanju ljudi v državi, o stiskah obolelih, o problemih zdravstvenih delavcev, pa o finančnih in eksistencialnih težavah, v katerih so se znašle mnoge družine ter posamezniki. To so seveda pomembni vidiki trenutne družbene krize, vendar se je ob tem, po mnenju Nine Babič, v javnosti premalo govorilo o raznoterih stiskah otrok. Nismo pomislili na to, da se je tudi za otroke življenje čez noč popolnoma spremenilo, poudarja.
To so odrasle stiske, ki jih vsi poznamo, vendar so »majhne« stiske otrok povsem enakovredne odraslim. V resnici pravega stanja ne poznamo. S čim so se soočali in kaj so doživljali. Posledice so večplastne in po mojem mnenju jih bomo zelo občutili šele v prihodnosti. Odrasli lahko veliko naredimo za otroke s tem, da priznamo, da je tisto, kar doživljajo (otroci) enako veliko in enako pomembno
871 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Danes se otroci po devetih tednih vračajo v vrtce in v prvo triado osnovne šole, kjer pa bodo veljali strogi preventivni ukrepi in omejitve. Prepoved tesnih medosebnih stikov, prepoved sposojanja igrač in šolskih potrebščin, prepoved igranja na vrtčevskih in šolskih igriščih, prepoved druženja s sovrstniki iz drugih skupin in razredov, uporaba mask in poostren nadzor vsesplošnega vedenja otrok. Mnogi strokovnjaki so ogorčeni in menijo, da so ukrepi neizvedljivi in neživljenski, ter da lahko otrokom prinesejo več škode kot koristi. O vprašanjih, ki v teh dneh begajo tako starše, otroke kot strokovne delavce se bomo pogovarjali s psihologinjo, šolsko svetovalno delavko, sodelavko Zveze prijateljev mladine in FamilyLab Slovenija, Nino Babič. Pred mikrofon jo je povabila Martina Černe.
O psiholoških vidikih ter posledicah omejitev, ki jih zaradi koronavirusa postavljamo otrokom
Danes se otroci po devetih tednih vračajo v vrtce in v prvo triado osnovne šole, kjer pa bodo veljali strogi preventivni ukrepi in omejitve. Prepoved tesnih medosebnih stikov, prepoved izposojanja igrač in šolskih potrebščin, prepoved igranja na vrtčevskih in šolskih igriščih, prepoved druženja s sovrstniki iz drugih skupin in razredov, uporaba mask in poostren nadzor vsesplošnega vedenja otrok. Mnogi strokovnjaki so ogorčeni in menijo, da so ukrepi neizvedljivi in neživljenjski ter da lahko otrokom prinesejo več škode kot koristi. Nina Babič, psihologinja, svetovalna delavka na Osnovni šoli Martina Konšaka v Mariboru in sodelavka FamilyLaba Slovenija, pravi da so zdravstveni ukrepi sicer nujni, vendar se po njenem mnenju od otrok pričakuje nekaj, kar je v praksi neizvedljivo. Potrebe otrok po druženju, igri in vračanju v šolsko okolje bi po tako dolgem obdobju zagotovo bolje zadovoljili, če bi jim dovolili tisto, kar je del njihovega vsakdana in njihove narave.
Varno in spodbudno učno okolje ne pomeni črt na hodnikih, usmerjanja, prepovedi približevanja, mask. Varno in spodbudno pristopiti k učencem z vsemi temi omejitvami je malo absurdno
V času koronakrize se je v javnosti govorilo predvsem o zdravstvenem stanju ljudi v državi, o stiskah obolelih, o problemih zdravstvenih delavcev, pa o finančnih in eksistencialnih težavah, v katerih so se znašle mnoge družine ter posamezniki. To so seveda pomembni vidiki trenutne družbene krize, vendar se je ob tem, po mnenju Nine Babič, v javnosti premalo govorilo o raznoterih stiskah otrok. Nismo pomislili na to, da se je tudi za otroke življenje čez noč popolnoma spremenilo, poudarja.
To so odrasle stiske, ki jih vsi poznamo, vendar so »majhne« stiske otrok povsem enakovredne odraslim. V resnici pravega stanja ne poznamo. S čim so se soočali in kaj so doživljali. Posledice so večplastne in po mojem mnenju jih bomo zelo občutili šele v prihodnosti. Odrasli lahko veliko naredimo za otroke s tem, da priznamo, da je tisto, kar doživljajo (otroci) enako veliko in enako pomembno
Zgodbo, ki jo je doživela kot 10-letna deklica, naša današnja sogovornica nosi s seboj že vse življenje. Izguba očeta se je Andreji Goropevšek zarezala globoko v srce, zbujala so se ji številna vprašanja in šele s tem, ko je razmišljanja zapisala in bo zgodba izšla v knjigi, je, kot pravi, prišla do določenih spoznanj. Nekaj misli bo Andreja Goropevšek podelila tudi z nami, na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.
O različnih obrazih težav z duševnim zdravjem, mejah prištevnosti in neprištevnosti ter o relativnosti blodenj kot večinsko motečih pogledov na svet in pojave v njem bomo govorili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami. Gost Cirile Štuber je bil Tone Vrhovnik Straka, ki ima tudi sam težave z duševnim zdravjem, hkrati pa je aktivist za blaginjo in pravice takih oseb in avtor knjige »Si danes vzel tablete?«
ADHD je kratica za motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo. S temi motnjami oziroma drugačnostjo, posebnostjo, se posameznik rodi in živi. Ta drugačnost pa je lahko marsikdaj naporna za starše, učitelje, za vse, ki prihajajo v stik z otrokom, ki je nemiren, katerega pozornost bega in ima lahko vedenjske težave oziroma druge posebnosti. V tej motnji, poimenovani ADHD, se lahko skriva posebna moč, ki pa jo je treba razumeti. Skrita moč ADHD je tudi naslov priročnika, v katerem so rezultati projekta, pri katerem sta se v študijskem letu 2022/23 povezali Fakulteta za socialno delo v Ljubljani in Pedagoška fakulteta v Ljubljani. Avtorica knjige je doc. dr. Anamarija Kejžar.
»O tem, kako si oz. sta sprejela to odločitev, bi te rada slišala kaj povedati. Se mi zdi, da je to tabu v naši še vedno precej tradicionalni družbi. Sama tudi nisem največja navdušenka nad otroki, vendar ne morem oz. ne znam sprejeti odločitve in to me spravlja v tesnobo.« Tako je – ko je Tika Hribar na svojem Instagram profilu @tixibeauty razkrila, da nima in ne namerava imeti otrok – zapisala njena sledilka. Tika je načela temo in vsule so se zgodbe, vprašanja, mnenja, predvsem pa je bilo čutiti olajšanje, da se o tem nekje vendarle govori. Darja Pograjc jo je zato pred letom in pol povabila v oddajo Med štirimi stenami. Prisluhnite ponovitvi.
V oddaji Med štirimi stenami bomo govorili o zelo boleči in tragični temi – o samomorih med mladostniki. V petih letih si je v Sloveniji vzelo življenje 23 mladoletnikov, mogoče celo več. Zelo skrb vzbujajoča sta povečevanje števila samomorov med mladimi in zniževanje starostne meje, pri kateri mladi oziroma celo otroci že začnejo razmišljati o samomoru. Vsi strokovnjaki, pedopsihiatri, svetovalni delavci po šolah, psihologi, terapevti in drugi opozarjajo, da je duševno zdravje otrok na splošno zelo načeto. O pasteh ukrepov zaradi covida smo veliko govorili tudi na Prvem. V okviru univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani deluje Enota za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo, ki je edina odprta 24 ur na dan, vseh sedem dni v tednu. Študija, ki so jo opravili, je pokazala, da se povečana stopnja samomorilnosti ni časovno ujemala z zaprtjem šol, ampak se je pokazala devet mesecev pozneje. Najmlajši pacient, ki je bil hospitaliziran zaradi samomorilnih misli, je bil star komaj osem let. Kaj se dogaja, sprašujemo dr. Alberta Mrgoleta, psihologa in psihoterapevta.
Šele, ko se je upokojila, je Jožica Rogelšek našla čas in moč, da je iz precej dolge časovne oddaljenosti zapisala zgodbe iz svojega otroštva, ki je bilo obremenjeno z materino boleznijo – shizofrenijo. Pogled na bolezen s stališča deklice - hčerke, ki jo je to doletelo v predpubertetnem času in jo prisililo, da je odrasla skoraj čez noč, je edinstven zapis o bolečini, strahu in občasnem brezupu na eni in tudi o poti iz brezna ter o posledicah, s katerimi mora živeti še danes, na drugi strani. Jožica Rogelšek je gostja Cirile Štuber v oddaji Med štirimi stenami.
Na platnici knjige, ki je bila iztočnica za naš današnji pogovor, lahko preberemo, da je "Za vse vas, ki doživljate panične napade, ste pogosto tesnobni in vas je strah, ker ne veste, kaj se dogaja z vami." Knjiga "Adijo, panika in tesnoba" se ponuja kot pomoč, opora, razlaga. Panika in tesnoba nista tako redki težavi, kot se morda komu zdi. Kako hudo je lahko in kako življenje postane lepše, pa pripoveduje avtorica knjige Adijo, panika in tesnoba Bojana Ivanovič. Na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.
Rak, izgorelost, posttravmatski sindrom so se pojavili kot stanja telesa in psihe navzven najbrž kot posledica potlačenih zlorab in težkih življenjskih preizkušenj, ki jih kot močna ženska ne kaže niti svojim bližnjim, vse do dna, do soočenja z živeti ali umreti. Takrat pa iz dna duše privrejo pesmi kot način zdravljenja in zdravilo samo, predvsem pa kot pogumno razkritje svoje ranljivosti pred vsem svetom. Ksenija Medved je vstala kot feniks iz pepela in prišla v oddajo Med štirimi stenami.
V zadnjem obdobju smo priča več odmevnim primerom medvrstniškega nasilja. Strokovnjaki menijo, da je nasilja med mladimi res več kot nekoč, a to predvsem na račun spletnega nasilja. Splet je namreč odprl nov prostor, kjer se lahko – celo še lažje – izkazuje agresivno vedenje. Raziskave kažejo, da v Evropski uniji in tudi v Sloveniji približno 20 odstotkov otrok doživlja različne oblike medvrstniškega nasilja. Za kakšne oblike gre, kje je meja med igro in nasiljem, kako prepoznati stiske otrok, ki doživljajo nasilje, in kakšne so izkušnje tistih, ki se v svojem vsakodnevnem delu srečujejo z nasiljem med otroki in mladimi, smo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami.
Mineva sto let, odkar se je v stroki zdravstvene nege zgodil velik premik, začelo se je namreč formalno izobraževanje za poklic medicinske sestre. Krovna organizacija Zbornica – Zveza danes združuje več kot 16.800 članic in članov. O delu, razvoju, izzivih in še marsičem se bomo pogovarjali v tokratni oddaji, v kateri gostimo Moniko Ažman, predsednico Zbornice – Zveze.
Skotopični sindrom je motnja vizualne predelave informacij, ki lahko povzroča zelo blage težave, kot je utrujenost pri branju, ali pa glavobole, vrtoglavice in slabosti, ki osebi močno otežujejo in celo preprečujejo branje. O težavah s prepoznavanjem bolezni oz. stanja in diskriminacijo prizadetih v izobraževalnem sistemu bodo v oddaji Med štirimi stenami pripovedovali ljudje, ki se s skotopičnim sindromom soočajo sami ali pri svojcih.
Včasih se je mogoče še slišalo nenavadno, ko je kdo rekel, da meditira ali da obiskuje tečaj čuječnosti. Danes ni več tako. Blagodejni učinki vadbe, s katero treniramo pozornost in zavedanje, hkrati pa tudi neobsojajoče sprejemamo sedanji trenutek, so znani: lahko je tista dejavnost, ki nam omogoča premagovati stres in s katero skrbimo za dobro počutje. Čuječnost v zahodnih družbah uvajajo v šole, v zapore, lahko je del psihoterapije, kot dodatne možnosti izobraževanja jih ponujajo v vojski, policiji, javni upravi in športu, veliko je tudi skupinskih vadb in posameznikov, ki so meditacijo ali čuječnost uvrstili v svoj vsakdanjik. Po drugi strani je meditacija že stoletja pomemben del vzhodnih verskih praks, saj izvira iz budistične tradicije. Kako čuječnost spremeni naš odnos do sebe in drugih? Ali pomaga ohranjati naš um zbran in miren kljub stresu in intenzivnim odnosom, ki jih tkemo z drugimi ljudmi? Kako zbrati energijo in voljo, da se za nekaj minut zazremo sami vase in umirimo svoj um? Kakšna je sploh razlika med čuječnostjo in meditacijo? Odgovore izvemo v današnji oddaji Med štirimi stenami.
Kar 42 oddaj Med štirimi stenami se je zvrstilo v letu 2023, večino izmed njih smo predvajali v neposrednem prenosu oz. živo. Prvi dan novega leta je dan za počitek za vse naše goste, ki se bodo v tem letu še zvrstili med našimi štirimi stenami, zato smo se odločili, da danes predvajamo nekaj odlomkov iz lanskih oddaj, ki so se tako nas kot tudi vas najbolj dotaknile. Izbrale so jih avtorice Darja Groznik, Lucija Fatur in Cirila Štuber, ki jih je tudi povezala.
Naš čustveni svet je raznolik. Čustva so včasih gonilo našega vsakdana, drugič pa zaviralci našega vsakodnevnega življenjskega utripa. Med temeljna čustva sodijo veselje, žalost, jeza, strah, in druga čustva. Kaj je čustvena inteligenca? Kako se čustva spreminjajo skozi različna starostna obdobja? Ali sploh obstajajo primerna in neprimerna čustva? Ali čustva najbolj nihajo pri najstnikih in kakšna čustvena razmerja nastajajo med najstniki in starši? Gostja je Leonida Mrgole, svetovalka za kvaliteto odnosov v družinah in soavtorica knjige Izštekani najstniki.
Radi rečemo, da je življenje sestavljeno iz vzponov in padcev. "Moji IVF-otroci" je zgodba, ki ima v nekem obdobju več padcev, a se konča z velikim vzponom, srečo, pravzaprav dvema. Marija Martinčič Bauman pred bralci razkrije svojo pot do zanositve in srečne nosečnosti ter poroda. Z mislijo o neplodnosti se ni sprijaznila. Pot je bila dolga kar osem let, a danes nam pripoveduje, kakšen čudež je rojstvo. Marijo Martinčič Bauman je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.
»Danes vem, da sem v resnici ves čas tekmovala sama s seboj, da bi sebi in drugim lahko dokazala, da sem vredna ljubezni in spoštovanja,« je v svoji knjigi, Izstopi iz izgorelosti in zaživi sebe, zapisala Romana Čolić, ki se je v zgodnji mladosti srečala z izgorelostjo v vrhunskem športu in se potem izobrazila na področju zakonske in družinske psihoterapije, da lahko zdaj pomaga mladim športnikom. Romana Čolić bo gostja Cirile Štuber v oddaji Med štirimi stenami.
Nenehno hitenje in stres lahko zaustavijo hude preizkušnje. Slovenski igralec Matjaž Javšnik, ki ga občinstvo po vsej Sloveniji pozna po monokomedijah, nastopa pa tudi v številnih drugih filmskih projektih, je pred letom dni doživel srčni infarkt. Pa to še ni vse. Sledili so še hudi zdravstveni zapleti. Vse se je srečno končalo. Mu je ta izkušnja spremenila življenje?
November je mesec ozaveščanja o pljučni hipertenziji. Gre za stanje z zvišanim krvnim tlakom v pljučnem krvnem obtoku, katerega posledica so lahko resni zapleti. Pomembno je, da je diagnoza postavljena čimbolj zgodaj. Gre sicer za redko bolezen, lahko pa se pojavi v vseh starostnih obdobjih. O soočenju, zdravljenju in življenju s pljučno hipertenzijo bomo govorili v tokratni oddaji. Goste je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.
Kako zlahka zdrsnemo v spiralo dolgov ob izgubi bližnjih, ločitvi, izgubi dela in ob drugih življenjskih prelomnicah, bomo slišali v oddaji Med štirimi stenami, kjer bomo predstavili zgodbo družine samostojnega podjetnika, ki se je ujela v spiralo dolgov, iz katere so se rešili z brezplačno strokovno pomočjo tik pred tem, ko bi se njihova družinska hiša že znašla na dražbi.
Ko nam življenje pokaže drugo plat, ko potrebujemo podporo, razumevanje - in plemenite odločitve. To so zgodbe vseh, ki potrebujejo darovan organ. "Transplantacija - zgodba o partnerstvu" je kampanja, ki so jo ob letošnjem evropskem dnevu darovanja organov in tkiv začeli v Slovenskem društvu Transplant. Radi bi nam predstavili svoje zgodbe in nam povedali, kako pomembna je odločitev za darovanje organov. Tokratno oddajo posvečamo tej temi, goste je v studio povabila Lucija Fatur.
Neveljaven email naslov