Danes se otroci po devetih tednih vračajo v vrtce in v prvo triado osnovne šole, kjer pa bodo veljali strogi preventivni ukrepi in omejitve. Prepoved tesnih medosebnih stikov, prepoved sposojanja igrač in šolskih potrebščin, prepoved igranja na vrtčevskih in šolskih igriščih, prepoved druženja s sovrstniki iz drugih skupin in razredov, uporaba mask in poostren nadzor vsesplošnega vedenja otrok. Mnogi strokovnjaki so ogorčeni in menijo, da so ukrepi neizvedljivi in neživljenski, ter da lahko otrokom prinesejo več škode kot koristi. O vprašanjih, ki v teh dneh begajo tako starše, otroke kot strokovne delavce se bomo pogovarjali s psihologinjo, šolsko svetovalno delavko, sodelavko Zveze prijateljev mladine in FamilyLab Slovenija, Nino Babič. Pred mikrofon jo je povabila Martina Černe.

O psiholoških vidikih ter posledicah omejitev, ki jih zaradi koronavirusa postavljamo otrokom

Danes se otroci po devetih tednih vračajo v vrtce in v prvo triado osnovne šole, kjer pa bodo veljali strogi preventivni ukrepi in omejitve. Prepoved tesnih medosebnih stikov, prepoved izposojanja igrač in šolskih potrebščin, prepoved igranja na vrtčevskih in šolskih igriščih, prepoved druženja s sovrstniki iz drugih skupin in razredov, uporaba mask in poostren nadzor vsesplošnega vedenja otrok. Mnogi strokovnjaki so ogorčeni in menijo, da so ukrepi neizvedljivi in neživljenjski ter da lahko otrokom prinesejo več škode kot koristi. Nina Babič, psihologinja, svetovalna delavka na Osnovni šoli Martina Konšaka v Mariboru in sodelavka FamilyLaba Slovenija, pravi da so zdravstveni ukrepi sicer nujni, vendar se po njenem mnenju od otrok pričakuje nekaj, kar je v praksi neizvedljivo. Potrebe otrok po druženju, igri in vračanju v šolsko okolje bi po tako dolgem obdobju zagotovo bolje zadovoljili, če bi jim dovolili tisto, kar je del njihovega vsakdana in njihove narave.

Varno in spodbudno učno okolje ne pomeni črt na hodnikih, usmerjanja, prepovedi približevanja, mask. Varno in spodbudno pristopiti k učencem z vsemi temi omejitvami je malo absurdno

V času koronakrize se je v javnosti govorilo predvsem o zdravstvenem stanju ljudi v državi, o stiskah obolelih, o problemih zdravstvenih delavcev, pa o finančnih in eksistencialnih težavah, v katerih so se znašle mnoge družine ter posamezniki. To so seveda pomembni vidiki trenutne družbene krize, vendar se je ob tem, po mnenju Nine Babič, v javnosti premalo govorilo o raznoterih stiskah otrok. Nismo pomislili na to, da se je tudi za otroke življenje čez noč popolnoma spremenilo, poudarja.

To so odrasle stiske, ki jih vsi poznamo, vendar so »majhne« stiske otrok povsem enakovredne odraslim. V resnici pravega stanja ne poznamo. S čim so se soočali in kaj so doživljali. Posledice so večplastne in po mojem mnenju jih bomo zelo občutili šele v prihodnosti. Odrasli lahko veliko naredimo za otroke s tem, da priznamo, da je tisto, kar doživljajo (otroci) enako veliko in enako pomembno