Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

“V dodatnem letu vrtca je otrok veliko nadoknadil”

15.06.2020

V teh dneh se – malo kasneje kot običajno – rešujejo še zadnje vloge za odlog šolanja oziroma vstopa v prvi razred osnovne šole. Če je oziroma bo otrok v letošnjem letu dopolnil šest let, so ga morali starši po zakonu že vpisati v prvi razred, vendar so lahko potem - če menijo, da za to še ni pripravljen, ima kakšne zdravstvene posebnosti in podobno, predlagali odložitev šolanja. Izkušnje staršev, ki so otroka dali v šolo z vrstniki ali pa šolanje odložili, so verjetno tako pozitivne kot negativne, tudi stroka ni enotnega mnenja recimo o tem, ali so prvi razredi devetletke prilagojeni tako nekomu, ki je že januarja dopolnil šest let, kot tudi tistemu, ki bo šestletnik postal šele decembra. Zgodba, ki jo bomo slišali v nadaljevanju je le ena od mnogih. Nataša Rašl v studiu gosti srednješolsko profesorico in mlado mamico, ki se je lani odločila za odlog za svojega sina. Dobro leto je že mimo – kako torej gleda na to odločitev zdaj in ali meni, da je otrok v tem dodatnem letu v vrtcu kaj pridobil?

Število odlogov šolanja vsako leto še vedno narašča

Če je oziroma bo otrok v letošnjem letu dopolnil šest let, so ga morali starši po zakonu že vpisati v prvi razred osnovne šole, vendar so lahko potem predlagali odložitev šolanja. V zadnjih desetih letih se je število odlogov šolanja skoraj potrojilo. Tudi zdaj, ko število prvošolcev vsako leto pada, še vedno beležimo naraščanje prošenj za kasnejši vstop v šolo. Najbolj pogosti razlog za izdajo odločb so govorno-jezikovne motnje.

Nina Prešern, gimnazijska profesorica slovenščine in mati sina, za katerega so se pred enim letom odločili, da bo v šolo stopil kasneje, pravi, da je otrok v dodatnem letu v vrtcu veliko pridobil na samozavesti in socialnih veščinah.

“Ne gre za to, da bi zelo poveličevala vrtec kot tak in verjela, da je treba to obdobje v nedogled podaljševati. Ampak bolj za neko osebno manjše zaupanje do tega, kakšno devetletko smo si v Sloveniji ustvarili. Na papirju je prvi razred poln igre, manjše uporabe delovnih zvezkov, torej postopno spoznavanje učnih vsebin. Vendar, če prisluhnemo izkušnjam različnih šol, vidimo, da ta slika zelo variira.”

Izkušnje staršev, ki so otroka dali v šolo z vrstniki ali pa šolanje odložili, so verjetno tako pozitivne kot negativne, tudi stroka je deljenega mnenja o tem, ali so prvi razredi devetletke prilagojeni tako nekomu, ki je že januarja dopolnil šest let, kot tudi tistemu, ki bo šestletnik postal šele decembra. Prof. dr. Zdenka Zalokar Divjak, psihologinja in logoterapevtka meni, da smo naredili veliko strokovno napako. Po pokazateljih otrokovega telesnega, duševnega, socialnega, čustvenega in intelektualnega razvoja je prelomnica šele sedmo leto starosti.

“Imamo seveda otroke, ki so lahko zreli tudi že pri petih letih in pol. Ampak to so izjeme. Mislim, da ne moremo graditi na tistih otrocih, ki imajo neke nadpovprečne danosti, kot tudi ne na tistih starših, ki so pripravljeni z otrokom presedeti cele popoldneve, ker potem ostali niso v enakovrednem položaju.”

 


Med štirimi stenami

864 epizod


Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

“V dodatnem letu vrtca je otrok veliko nadoknadil”

15.06.2020

V teh dneh se – malo kasneje kot običajno – rešujejo še zadnje vloge za odlog šolanja oziroma vstopa v prvi razred osnovne šole. Če je oziroma bo otrok v letošnjem letu dopolnil šest let, so ga morali starši po zakonu že vpisati v prvi razred, vendar so lahko potem - če menijo, da za to še ni pripravljen, ima kakšne zdravstvene posebnosti in podobno, predlagali odložitev šolanja. Izkušnje staršev, ki so otroka dali v šolo z vrstniki ali pa šolanje odložili, so verjetno tako pozitivne kot negativne, tudi stroka ni enotnega mnenja recimo o tem, ali so prvi razredi devetletke prilagojeni tako nekomu, ki je že januarja dopolnil šest let, kot tudi tistemu, ki bo šestletnik postal šele decembra. Zgodba, ki jo bomo slišali v nadaljevanju je le ena od mnogih. Nataša Rašl v studiu gosti srednješolsko profesorico in mlado mamico, ki se je lani odločila za odlog za svojega sina. Dobro leto je že mimo – kako torej gleda na to odločitev zdaj in ali meni, da je otrok v tem dodatnem letu v vrtcu kaj pridobil?

Število odlogov šolanja vsako leto še vedno narašča

Če je oziroma bo otrok v letošnjem letu dopolnil šest let, so ga morali starši po zakonu že vpisati v prvi razred osnovne šole, vendar so lahko potem predlagali odložitev šolanja. V zadnjih desetih letih se je število odlogov šolanja skoraj potrojilo. Tudi zdaj, ko število prvošolcev vsako leto pada, še vedno beležimo naraščanje prošenj za kasnejši vstop v šolo. Najbolj pogosti razlog za izdajo odločb so govorno-jezikovne motnje.

Nina Prešern, gimnazijska profesorica slovenščine in mati sina, za katerega so se pred enim letom odločili, da bo v šolo stopil kasneje, pravi, da je otrok v dodatnem letu v vrtcu veliko pridobil na samozavesti in socialnih veščinah.

“Ne gre za to, da bi zelo poveličevala vrtec kot tak in verjela, da je treba to obdobje v nedogled podaljševati. Ampak bolj za neko osebno manjše zaupanje do tega, kakšno devetletko smo si v Sloveniji ustvarili. Na papirju je prvi razred poln igre, manjše uporabe delovnih zvezkov, torej postopno spoznavanje učnih vsebin. Vendar, če prisluhnemo izkušnjam različnih šol, vidimo, da ta slika zelo variira.”

Izkušnje staršev, ki so otroka dali v šolo z vrstniki ali pa šolanje odložili, so verjetno tako pozitivne kot negativne, tudi stroka je deljenega mnenja o tem, ali so prvi razredi devetletke prilagojeni tako nekomu, ki je že januarja dopolnil šest let, kot tudi tistemu, ki bo šestletnik postal šele decembra. Prof. dr. Zdenka Zalokar Divjak, psihologinja in logoterapevtka meni, da smo naredili veliko strokovno napako. Po pokazateljih otrokovega telesnega, duševnega, socialnega, čustvenega in intelektualnega razvoja je prelomnica šele sedmo leto starosti.

“Imamo seveda otroke, ki so lahko zreli tudi že pri petih letih in pol. Ampak to so izjeme. Mislim, da ne moremo graditi na tistih otrocih, ki imajo neke nadpovprečne danosti, kot tudi ne na tistih starših, ki so pripravljeni z otrokom presedeti cele popoldneve, ker potem ostali niso v enakovrednem položaju.”

 


12.02.2007

Destigmatizacija depresije

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


05.02.2007

Srečen zakon - ali je to sploh mogoče?

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


22.01.2007

O svojcih anonimnih alkoholikov

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


15.01.2007

Starši otrok s posebnimi potrebami

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


Stran 44 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov