Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Velika vecina že nestrpno pričakuje konec pandemije in sprostitev ukrepov, najdemo pa tudi take, ki jim karantena, čas zase in samota zelo ustrezajo. Gre za visoko občutljive ljudi. Imajo nadpovprečno občutljiv zivčni sistem, ki zaznava veliko večˇ dražljajev iz okolja in posameznikove notranjosti na veliko bolj intenziven način. Visoka občutljivost je osebnostna lastnost, ni bolezen ali kakšna motnja. Je človeška značilnost, ki je prirojena, in se pojavlja pri 15 do 20 odstotkih ljudi. V enakem deležu jo najdemo pri ženskah in moških, prav tako med različnimi rasami. Kakšni so poglavitni znaki, da je nekdo visoko občutljiv in kako živeti z osebo, ki se hitro vznemiri, razjezi ali burno čustveno reagira? Več o tem v oddaji Med štirimi stenami, v kateri bomo gostili svetovalko za visoko občutljive odrasle in otroke Eriko Plevel in življenjskega trenerja Primoža Škoberneta. Z vami bo Marko Rozman.
Visoka občutljivost je prirojena in se pojavlja pri od 15 do 20 odstotkih ljudi
Velika večina že nestrpno pričakuje konec pandemije in sprostitev ukrepov, najdemo pa tudi take, ki jim karantena, čas zase in samota zelo ustrezajo. Gre za visoko občutljive ljudi. Imajo nadpovprečno občutljiv živčni sistem, ki zaznava veliko več dražljajev iz okolja in posameznikove notranjosti na veliko bolj intenziven način. Visoka občutljivost je osebnostna lastnost, ni bolezen ali kakšna motnja. Je človeška značilnost, ki je prirojena in se pojavlja pri od 15 do 20 odstotkih ljudi. V enakem deležu jo najdemo pri ženskah in moških, prav tako med različnimi rasami.
Svetovalko za visoko občutljive odrasle in otroke Erika Plevel o tej temi izobražuje ljudi in jim svetuje, kako z visoko občutljivostjo shajati:
"Za visoko občutljive je značilno predvsem to, da nam malce drugače delujejo možgani, naš živčni sistem je veliko bolj občutljiv in to se v bistvu kaže tako, da smo senzorno zelo občutljivi. To pomeni, da smo občutljivi na hrup, močne luči in med drugim na določene vonjave. Določene stvari nas hitreje vznemirijo in posledično se bolj burno odzovemo. Hkrati smo zelo redoljubni, natančni, veliko in globoko razmišljamo. Smo zelo empatični in tako se nas zelo dotakne trpljenje drugih ljudi."
Življenjski trener Primož Škoberne, ki tudi sebe šteje med visoko občutljive, poudarja, da je spomladanska karantena bila pravi balzam za dušo:
"Včasih mi je fino imeti masko v trgovini na obrazu. Nihče ne vidi, kakšno mimiko imam na obrazu. Hkrati se tudi učiš komuniciranja z očmi. Spomladanski "lockodown" je bil pravi balzam za dušo in marsikdo od visoko občutljivih mi je to potrdil."
880 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Velika vecina že nestrpno pričakuje konec pandemije in sprostitev ukrepov, najdemo pa tudi take, ki jim karantena, čas zase in samota zelo ustrezajo. Gre za visoko občutljive ljudi. Imajo nadpovprečno občutljiv zivčni sistem, ki zaznava veliko večˇ dražljajev iz okolja in posameznikove notranjosti na veliko bolj intenziven način. Visoka občutljivost je osebnostna lastnost, ni bolezen ali kakšna motnja. Je človeška značilnost, ki je prirojena, in se pojavlja pri 15 do 20 odstotkih ljudi. V enakem deležu jo najdemo pri ženskah in moških, prav tako med različnimi rasami. Kakšni so poglavitni znaki, da je nekdo visoko občutljiv in kako živeti z osebo, ki se hitro vznemiri, razjezi ali burno čustveno reagira? Več o tem v oddaji Med štirimi stenami, v kateri bomo gostili svetovalko za visoko občutljive odrasle in otroke Eriko Plevel in življenjskega trenerja Primoža Škoberneta. Z vami bo Marko Rozman.
Visoka občutljivost je prirojena in se pojavlja pri od 15 do 20 odstotkih ljudi
Velika večina že nestrpno pričakuje konec pandemije in sprostitev ukrepov, najdemo pa tudi take, ki jim karantena, čas zase in samota zelo ustrezajo. Gre za visoko občutljive ljudi. Imajo nadpovprečno občutljiv živčni sistem, ki zaznava veliko več dražljajev iz okolja in posameznikove notranjosti na veliko bolj intenziven način. Visoka občutljivost je osebnostna lastnost, ni bolezen ali kakšna motnja. Je človeška značilnost, ki je prirojena in se pojavlja pri od 15 do 20 odstotkih ljudi. V enakem deležu jo najdemo pri ženskah in moških, prav tako med različnimi rasami.
Svetovalko za visoko občutljive odrasle in otroke Erika Plevel o tej temi izobražuje ljudi in jim svetuje, kako z visoko občutljivostjo shajati:
"Za visoko občutljive je značilno predvsem to, da nam malce drugače delujejo možgani, naš živčni sistem je veliko bolj občutljiv in to se v bistvu kaže tako, da smo senzorno zelo občutljivi. To pomeni, da smo občutljivi na hrup, močne luči in med drugim na določene vonjave. Določene stvari nas hitreje vznemirijo in posledično se bolj burno odzovemo. Hkrati smo zelo redoljubni, natančni, veliko in globoko razmišljamo. Smo zelo empatični in tako se nas zelo dotakne trpljenje drugih ljudi."
Življenjski trener Primož Škoberne, ki tudi sebe šteje med visoko občutljive, poudarja, da je spomladanska karantena bila pravi balzam za dušo:
"Včasih mi je fino imeti masko v trgovini na obrazu. Nihče ne vidi, kakšno mimiko imam na obrazu. Hkrati se tudi učiš komuniciranja z očmi. Spomladanski "lockodown" je bil pravi balzam za dušo in marsikdo od visoko občutljivih mi je to potrdil."
Neveljaven email naslov