V današnji oddaji Med štirimi stenami bomo govorili o odraslih osebah z avtizmom. Avtizem je razvojna motnja z največjim primanjkljajem na področju socialne komunikacije in interakcije ter z izrazito neprožnostjo na področju dejavnosti in interesov, ki ostaja stalnica vse življenje, zato te osebe vse življenje potrebujejo pomoč in podporo. Kakšne težave imajo odrasli z avtizmom v vsakdanjem življenju, kakšno podporo potrebujejo pri samostojnem življenju, izobraževanju in zaposlitvi ter kakšno pomoč lahko dobijo v društvu Aspi - Društvu za pomoč mladostnikom in odraslim s spektroavtistično motnjo? Gostji oddaje bosta strokovna sodelavka na področju socialnega varstva iz društva Aspi Tina Janežič in mama mladostnika z avtizmom Maruša Zamorano. Z njima se bo pogovarjala Petra Medved.

Tudi odraslim osebam z avtizmom je treba omogočiti ustrezno zdravstveno oskrbo.

V današnji oddaji Med štirimi stenami bomo govorili o odraslih osebah z avtizmom. Avtizem je razvojna motnja z največjim primanjkljajem na področju socialne komunikacije in interakcije ter z izrazito nefleksibilnostjo na področju dejavnosti in interesov. Avtizem ostaja stalnica vse življenje, zato te osebe tudi vse življenje potrebujejo pomoč in podporo. Kakšne težave imajo odrasle osebe z avtizmom v vsakdanjem življenju, kakšno podporo potrebujejo pri samostojnem življenju, izobraževanju in zaposlitvi ter kakšno pomoč lahko dobijo v društvu Aspi – Društvu za pomoč mladostnikom in odraslim s spektroavtistično motnjo? Gostji oddaje bosta strokovna sodelavka na področju socialnega varstva iz društva Aspi Tina Janežič in mama mladostnika z avtizmom Maruša Zamorano.

Mama mladostnika z avtizmom Maruša Zamorano je opozorila, da lahko pri mladostnikih z avtizmom pride tudi do zlorab:

»Zaradi svojih lastnosti, ker so zelo naivni in zaupljivi, verjamejo, da so vsi ljudje dobri. So zelo iskreni in verjamejo, da če jim nekdo nekaj reče, da je to res. Konkretni so, upoštevajo navodila in to jih lahko zelo hitro pripelje do tega, da se jim kaj zgodi. Zlorabe so tudi do desetkrat pogostejše kot pri ostali populaciji.«

Strokovna sodelavka na področju socialnega varstva iz društva Aspi Tina Janežič je povedala, da se osebe z avtizmom najprej sprašujejo, kako priti do diagnoze avtizem in nato, ali jih bo potrjena diagnoza omejevala.

»Stigma je absolutno prisotna in prinese tudi neke zadržke na strani družbe in delodajalcev. Ampak po drugi stani diagnoza odpira tudi vrata do zaposlitve in do prepotrebnih prilagoditev na delovnem mestu. To pa pomeni bolj varno, bolj prilagojeno in stimulativno okolje. S tem, ko je to okolje prilagojeno, lahko oseba tudi veliko več da družbi in tudi njena samozavest zraste.«