Popolno in učinkovito sodelovanje in vključevanje v družbo je geslo današnjega svetovnega dneva Downovega sindroma. Osebe z Downovim sindromom in drugimi motnjami v duševnem razvoju morajo imeti dostop do kakovostnega izobraževanja, vključujočega zaposlovanja in čim bolj samostojnega bivanja. Kako opolnomočiti invalidne osebe za uspešnejše vključevanje v skupnost in kako lahko pridobijo veščine in znanja za čim bolj samostojno življenje v skupnosti, še posebno na svojem domu? O tem se bomo pogovarjali v oddaji Med štirimi stenami s koordinatorjem projekta Veščine za samostojno življenje in psihoterapevtom zakonske in družinske terapije Dragom Švajgerjem. V oddaji boste slišali tudi uporabnici projekta iz Varstveno-delovnega centra Želva Anito Banko in Petro Jurečič ter zgodbo mame otroka z Downovim sindromom Petre Jesenovec. Oddajo pripravlja Petra Medved.

Inkluzija za osebe z Downovim sindromom mora potekati v vseh življenjskih obdobjih posameznika.

Polno in učinkovito sodelovanje in vključevanje v družbo je geslo današnjega svetovnega dneva Downovega sindroma. Osebe z Downovim sindromom in drugimi motnjami v duševnem razvoju morajo imeti dostop do kakovostnega izobraževanja, vključujočega zaposlovanja in čim bolj samostojnega bivanja. Kako opolnomočiti invalidne osebe za uspešnejše vključevanje v skupnost in kako lahko pridobijo veščine in znanja za čim bolj samostojno življenje v skupnosti, še posebej na svojem domu? O tem se bomo pogovarjali v oddaji Med štirimi stenami s koordinatorjem projekta Veščine za samostojno življenje in psihoterapevtom zakonske in družinske terapije Dragom Švajgerjem. V oddaji boste slišali tudi uporabnici projekta iz VDC Želva Anito Banko in Petro Jurečič ter zgodbo mame otroka z Downovim sindromom Petre Jesenovec.

Drago Švajger je na vprašanje, ali bodo s to podporo ti ljudje lahko živeli sami doma, tudi po smrti staršev - ali bodo lahko skrbeli zase - odgovoril:

»Ravno to je pomen tega našega projekta, torej da daje možnost samostojnega bivanja, ker do zdaj financiranje oseb, ki so precej samostojne, vendar ne dovolj, da bi lahko živele popolnoma same, ni sistemsko urejeno. In ta naš projekt teži k temu, da uporabnike zelo opolnomoči za samostojno življenje ob podpori. Podpora ni vsakodnevna, ampak jo dobijo tu in tam, ko se srečajo s kakšnim izzivom, težavo. In ko imajo uporabniki oporo nekoga, ki ga lahko vedno pokličejo in jih vodi skozi izziv, s tako podporo lahko živijo sami in jim ni treba v nobeno institucijo.«