Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
880 epizod
880 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Skotopični sindrom, ki ga imenujejo tudi Irlen sindrom, je drugačnost v vidnem zaznavanju, ki otrokom v prvi vrsti povzroča težave pri branju. Gre za umanjkanje posamezne barve v spektru bele svetlobe. Težava ni optična, zato pregled pri okulistu ne prinese rešitve. Kako starši doživljajo otrokovo težavo, kako poteka testiranje za skotopični sindrom in na kakšen način je mogoče rešiti problem? Ker ima ta sindrom 12 % ljudi, se mu bomo s strokovnjakinjo dr. Polono Kélava z Inštituta za disleksijo posvetili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami med deseto in enajsto uro na Prvem programu Radia Slovenija. Svojo izkušnjo z otrokovo težavo zaradi skotopičnega sindroma bo v oddaji opisala tudi mama Alenka Marjetič Žnider.
Evropska unija šteje bolezni za redke, kadar prizadenejo največ 5 ljudi na 10.000 oseb. Te bolezni so kronične, napredujoče, povzročajo okvare in pogosto ogrožajo življenje. Večinoma so neozdravljive. 75 odstotkov bolnikov z redkimi boleznimi je otrok, 80 odstotkov teh bolezni pa je genetskega izvora. V Sloveniji, po ocenah Nacionalne kontaktne točke za redke bolezni živi 120 tisoč bolnikov s temi boleznimi. V današnji oddaji Med štirimi stenami se bomo pogovarjali o dveh redkih boleznih: o Angelmanovem sindromu in bolezni na genu EEF1A2. Gost oddaje bo Peter Fojkar, ki nam bo povedal, s kakšnimi stiskami se srečujejo starši otrok z Angelmanovim sindromom in kakšno je življenje s to boleznijo. V oddaji pa bomo slišali tudi zgodbo Lidije Cokan. Njena hčerka je edina v Sloveniji, ki ima bolezen na genu EEF1A2. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Osnovna šola Glazija Celje je šola s prilagojenim programom. Izvaja program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, posebni program vzgoje in izobraževanja, domsko vzgojo in mobilno specialno pedagoško službo. Posebni program je oblika izobraževanja, vzgoje in varstva, ki upošteva otrokov celostni razvoj in sledi njegovim sposobnostim. Program traja do 26. leta, vanj pa so vključeni učenci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, ki potrebujejo različne stopnje pomoči, saj zaradi znižanih intelektualnih sposobnosti niso nikoli popolnoma samostojni. Kako poteka posebni program izobraževanja, kako učenci pridobivajo osnovna znanja in spretnosti? Kako poteka program učenja za življenje in delo po 18. letu starosti in zakaj je tako pomembno ohranjati že pridobljene veščine? O tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami, v kateri bomo izpostavili tudi vse večji problem čustvenih in vedenjskih težav, s katerimi se v šoli soočajo, pa tudi, zakaj si v šoli prizadevajo pridobiti spremljevalce tudi otrokom v posebnem programu. Gostji oddaje bosta psihologinja Osnovne šole Glazija Celje in specializantka integrativne psihoterapije Adela Vlašič Tovornik in Petra Kloar, mama Marka, ki obiskuje posebni program v tej šoli. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Bela krajina ni najbolj spodbudno okolje za tiste, ki bi radi ustvarjali in sledili svojim sanjam. Takšna je izkušnja Alenke Kralj, ki kreira, šiva in predeluje obleke in druge tekstilne izdelke, tudi zato, da bi ohranjala naravo. Svojo podjetniško pot je začela potem, ko je izgubila zaposlitev. Ampak se ji računi niso izšli. Nemočno se počuti tudi Martina Simonič, ki se je po več letih vrnila iz Londona in v rodni Beli krajini išče svoje zaposlitvene priložnosti. Z njima se je pogovarjala Jana Bajželj.
V Sloveniji se srečujemo z velikimi težavami, ko gre za namestitev bolnikov z visoko okvaro vratne hrbtenjače - tetraplegikov, ki se po končani rehabilitaciji iz različnih razlogov ne morejo vrniti v domače okolje. Gre za osebe, ki so popolnoma odvisne od pomoči drugih, ki se ne morejo gibati in potrebujejo najzahtevnejšo zdravstveno nego in oskrbo 24 ur na dan. Med njimi so tudi bolniki, ki za dihanje potrebujejo podporno umetno ventilacijo. Kakšne so možnosti za njihovo namestitev po odpustu iz rehabilitacijskih programov in zakaj je v obstoječi mreži ustanov tako malo posluha za zanje? Kakšne stiske doživljajo ti bolniki in tudi njihovi svojci? O tem bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami. Naša gostja bo univerzitetna diplomirana socialna delavka Vanja Skok z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča, v oddaji pa boste slišali tudi zgodbo Tine Mikuš. Njena mama Alenka je pri padcu z drevesa septembra lani utrpela najhujšo okvaro hrbtenjače. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Peter Svetina je specialni pedagog in socialni podjetnik, ki svoje življenje v veliki meri posveča osebam s posebnimi potrebami in socialni ekonomiji. Vendar je bila še pred njegovo poklicno izbiro prisotna osebna izkušnja z osebo s posebnimi potrebami, ki je verjetno tudi usmerila njegovo poklicno pot. To je bila njegova sestra, ki ima motnjo v duševnem razvoju. Tudi potem, ko si je sam ustvaril družino, se je Peter kot oče soočil z "drugačnostjo" pri svojem otroku. O prepletanju poklicne in osebne izkušnje, o razumevanju sveta "drugačnih" in o možnostih zaposlovanja invalidov se bo z njim pogovarjala Jana Bajželj.
Otrok meče stvari okrog sebe, ne zna sestaviti sestavljanke, slabo piše, velikokrat joče ali si pokriva ušesa, ko je v njegovi okolici preveč hrupa, želi jesti samo eno vrsto hrane, se ne more umiriti, je hiperaktiven ali pretirano pasiven – tako vedenje lahko kaže na težave v procesiranju in integraciji senzornih dražljajev. Kako pri teh težavah pomaga terapija senzorne integracije, kaj vsebuje, kako se izvaja in kakšni so rezultati te terapije pri otroku pri vsakodnevnih dejavnostih – o tem bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami, ki jo je pripravila Petra Medved. Gostje oddaje bodo delovna terapevtka, terapevtka senzorne integracije in razvojno nevrološke obravnave iz Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana Maja Markovič ter mami otrok z motnjo avtističnega spektra Darja in Simona, ki bosta povedali, kako terapija senzorne integracije pomaga njunima otrokoma v vsakodnevnem življenju.
Robi Zupan se od malih nog bori z diabetesom tipa 1. Bolezen ga je v osnovnošolskih letih presenetila, pretresla in mu korenito spremenila življenje. Ni pa ga ustavila pri nizanju ekstremnih dosežkov. Na svojem seznamu ima vzpon na najvišjo evropsko goro Mont Blanc, s katere se je v dolino spustil z jadralnim padalom, več kot 200 skokov iz letala s padalom, kot spremljevalec se je udeležil ene najtežjih kolesarskih dirk na svetu Race across America, redno se tudi potaplja. Stalni spremljevalec njegovih podvigov pa je merjenje vrednosti krvnega sladkorja ter nenehno dokazovanje družbi, da bolnik s sladkorno boleznijo zmore več, kot pa je medicinska stroka pripravljena priznati. Kakšne podvige vse še načrtuje, nam bo zaupal v ponedeljkovi oddaji Med 4 stenami. Ne preslišite malo po 10. uri na Prvem!
Po podatkih URI Soča v Sloveniji letno hudo poškodbo glave utrpi približno 400 oseb, od tega jih je polovica poškodovanih v prometu kot vozniki, motoristi, pešci ali kolesarji. Ostali vzroki so poškodbe in padci pri delu, športno poškodbe in nasilna dejanja. Posledice možganske poškodbe so hude, saj bolniku in njegovi družini korenito spremenijo življenje. Onemogočijo jim uresničitev življenjskih ciljev, kot so študij, kariera, družina, lahko tudi razpade partnerska zveza. Posledice poškodbe se kažejo tako na telesnem kot tudi na duševnem, čustvenem in vedenjskem področju. Povprečno trajanje akutnega zdravljenja in rehabilitacije do prvega odhoda iz bolnišnice v domače okolje je štiri do pet mesecev, nekateri pa se zdravijo nepretrgoma tudi eno leto ali več po poškodbi. Rezultat rehabilitacije je, vsaj na začetku, zelo nepredvidljiv in odvisen od vrste poškodbe pa tudi od učinkovitosti terapevtskih programov. Kakšno je življenje po poškodbi glave, kako poteka rehabilitacija in ponovno vključevanje v družbo, o tem bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami. Gost oddaje bo specialni pedagog za fizično invalidno bolne, vodja enote VDC Mavrica CUDV Draga Aleš Pevec, v oddaji pa bomo slišali tudi življenjske zgodbe ljudi s poškodbo glave. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Darovanje spolnih celic je namenjeno parom, pri katerih ni mogoče z nobenim postopkom pridobiti jajčnih ali semenskih celic. Tem parom tako ostane le še oploditev z biomedicinsko pomočjo z darovanimi spolnimi celicami. Kakšna vprašanja se porajajo tem parom, o čem razmišljajo darovalke in darovalci? Je le teh pri nas dovolj? Kdo sploh lahko postane darovalka ali darovalec? Kako se s tem soočati kasneje v življenju? O tem bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami, v ponedeljek po deseti na Prvem. Voditeljica: Lucija Fatur.
Nenavadno darilo za 40. rojstni dan si je podarila Andreja Sterle Podobnik iz Starega trga pri Ložu. Čeprav je bil njej namen le, da srečno priteče v cilj ekstremnega ultramaratonskega teka okrog Mount Everesta, pa ji je uspelo, da je med ženskami v cilj pritekla prva. Zakaj ji koristijo takšne zmage, katere veščine, znanja in osebnostne lastnosti so se izrazile, ko je morala v šestih dneh premagati 160 dolžinskih in 29 višinskih kilometrov na nadmorski višini med 2 in 4 tisoč metri? Andrejo Sterle Podobnik boste spoznali v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami ob 10.15 na Prvem.
"Nekaj je ne takoj nujno povedati, kaj si, nekaj pa je občutek, ki ti ga družba večkrat daje in to je, da moraš skrivati, kar si, če nisi normativna oseba. Na podlagi spola, na podlagi spolne identitete, na podlagi spolne usmerjenosti," pravi Anja Koletnik, vodja Zavoda TransAkcija, ki deluje za podporo in opolnomočenje transspolnih oseb v Sloveniji. O tem, kakšno je življenje teh oseb, ki se v klasičnem moško-ženskem binarnem družbenem sistemu ne najdejo, bomo govorili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po desetih na Prvem.
Kako se v tem svetu, v katerem je hrana dosegljiva na vsakem koraku, še vedno pa velja za tolažbo in nagrado, znajdejo bolniki s Prader-Willijevim sindromom? Gre za redko genetsko okvaro, za kromosomsko napako, ki, poleg številnih drugih težav, pri človeku povzroči izgubo občutka sitosti. Kako je, ko se ves tvoj svet in svet družine vrti okoli hrane? Kako je, ko si vedno lačen? O tem ta ponedeljek v oddaji Med štirimi stenami.
Spolnost je pomemben del našega življenja. Zajema vsa življenjska obdobja, zaznamuje partnerske odnose. Kakšen je naš pogled na spolnost, kako nas obvladujejo različna stališča, prepričanja in predsodki, kateri dejavniki vplivajo na našo spolnost, kakšne težave se pojavljajo, kako je s spolnostjo v starosti, pri kroničnih in rakavih boleznih, kaj vse je pomembno za zadovoljivo spolnost - o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami, z doktorico sociologije Gabrijelo Simetinger, zdravnico specialistko ginekologije in porodništva, ki ima opravljeno evropsko specializacijo iz spolne medicine. Z njo se bo pogovarjala Petra Medved.
Veliko jih ima to tragično izkušnjo. Malo pa jih o tem javno spregovori. Lilijana in Roman Mavec sta pred dobrim desetletjem nedaleč od domače hiše izgubila hčerko v prometni nesreči. Kako sta se kot starša in partnerja uspela postaviti na noge po tem tragičnem dogodku? Kako sta si pomagala ob neizmerni bolečini? Zakaj sta se odločila, da svojo zgodbo delita tudi z drugimi? S poslušalci Prvega jo bosta delila Med štirimi stenami v ponedeljek po deseti uri.
Podatki iz Združenih držav Amerike kažejo, da povprečen otrok do 18. leta na televiziji vidi okoli 200 tisoč nasilnih dejanj. Seveda televizija ni edini medij, do katerega dostopajo otroci – tu so še splet, časopisi, radio, video igrice. V dobi, ko marsikateri starš medije uporablja kot varuško – da torej otroka, ko ne ve, kaj z njimi ali ko nima časa zanj, posede pred ekran in ga prepusti podobam, ki se odvijajo na njem, – imajo ti velikansko socializacijsko vlogo. Kako na otroka vplivajo nasilni prizori, smo preverili v oddaji Med štirimi stenami.
Naše težave so posledica naše miselnosti. Za naše težave niso krivi drugi. Pomembno je, da se osvobodimo podedovane miselne onesnaženosti. Tako pravi Rudi Klarič, ki bo v tokratni oddaji predstavil pristop Sem&vem, pojasnil, kaj je to Prebujevalnica, kaj energijsko polje. Lucija Kreuh pa bo z nami delila svojo zgodbo o zdravljenju in pomoči z omenjenim pristopom.
Neveljaven email naslov