Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
852 epizod
Predstavljamo najboljše mlade glasbenice in glasbenike, ki so se posebej izkazali na različnih tekmovanjih, vsi v oddajah tudi zaigrajo.
Poslušamo posnetek koncerta, ki je potekal julija v atriju Akademije za glasbo v Ljubljani v okviru poletnega festivala Solo e da camera. Ta je nadomestil koncertni cikel z istim imenom, ki naj bi potekal celo leto, pa je zaradi epidemioloških razmer odpadel. Na festivalu je nastopila cela množica študentov in profesorjev. Danes bosta zaigrala dva, in sicer trobentač Kristjan Zupan ter pianistka Bojana Karuza. Kristjan Zupan je začel svojo glasbeno pot pri šestih letih v Glasbeni šoli Rista Savina v Žalcu, kjer se je začel učiti klavir in trobento pri Janušu Rasiewiczu ter pri Dejanu Podbregarju, potem pa kmalu ugotovil, da bo poklicni glasbenik in tako se je po končani osnovni šoli leta 2010 vpisal na Srednjo glasbeno šolo v Celju, kjer se je učil trobente v razredu Mirana Majcna. Šolanje je nadaljeval na Akademiji za glasbo in pod vodstvom Franca Kosma letos tudi magistriral. V oddaji prisluhnite skladbam: Francis Thomé: Fantazija Georges Enesco: Legenda Charles Chaynes: Koncert za trobento in klavir
Ta teden poslušamo arhivni posnetek Sonate št. 10 v E-duru za violončelo in klavir Giuseppa Valentinija v izvedbi violončelistke Eme Krečič in pianistke Beate Ilone Barcza. Ema Krečič je violončelo začela igrati v glasbeni šoli Vič-Rudnik v Ljubljani pod vodstvom Damirja Hamidulina, potem pa so bili njeni profesorji še Karmen Pečar Koritnik, Igor Mitrović in Jaka Stadler. Sicer je študentka Akademije za glasbo, prek izmenjave Erazmus pa je študirala tudi v Salzburgu na Univerzi Mozarteum v razredu Clemensa Hagna. Pogosto se udeležuje tekmovanj za mlade glasbenike, tako je bila na primer uspešna na TEMSIG-u in na tekmovanju Petra Konjovića v Beogradu, veliko pa tudi nastopa. Priložnostno igra v različnih simfoničnih orkestrih, nastopila je tudi že kot solistka pred orkestrom, in sicer je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija izvedla Variacije na rokokojsko temo v A-duru Petra Iljiča Čajkovskega, sodelovala pa je tudi že v več komornih zasedbah. Z bratom violinistom Matijo Krečičem sta med drugim nastopila na Piranskih glasbenih večerih. V oddaji lahko poslušate pogovor z glasbenico, v katerem pove več o svoji glasbeni poti, razkrije pa tudi, kdo je bil nekoč lastnik violončela, na katerega trenutno igra in s katerim je tudi posnela to sonato.
Poslušamo glasbo Petra Iljiča Čajkovskega, ki je januarja 2019 zvenela na koncertu cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana. Takrat je v Viteški dvorani Križank nastopila ruska violinistka Elizaveta Glazunova, ki je večino svojega nastopa izvajala glasbo Čajkovskega, in sicer je nastop oblikovala kot vsebinsko zaokroženo celoto: začela in končala ga je z delom Spomin na ljubi kraj, vmes pa je izvedla še Valček in Melanholično serenado. Z Elizaveto nastopa še pianistka Regina Glazunova.
Ta teden poslušamo posnetek koncerta cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana, na katerem je 21. 2. nastopil trobentač Dominik Rus in ob spremljavi pianistke Nadje Rus izvedel: T. Slakan: Trumpetness H. Tomasi: Koncert za trobento in orkester E. Bozza: Rustiques Dominik Rus je začel igrati trobento z desetimi leti na Glasbeni šoli Vrhnika. Po uspešno opravljenih sprejemnih preizkusih je šolanje nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri prof. Mateju Rihterju. Trenutno je študent drugega letnika magistrskega študija trobente na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom prof. Tiborja Kerekeša. Na državnem tekmovanju Temsig je leta 2017 prejel srebrno plaketo, tri leta kasneje je na istem tekmovanju prejel zlato plaketo in drugo nagrado ter posebno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. Na prvem tekmovanju trobilcev Akademije za glasbo v Ljubljani Brass AG Competition je prejel drugo nagrado. Sodeluje z različnimi orkestri po Sloveniji, kot so Orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija, Orkester Slovenske policije, Pihalni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in Simfonični orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Je član Trobilnega kvinteta Schaka in Trobilnega ansambla Brass AG. Redno se udeležuje seminarjev pri priznanih slovenskih in tujih profesorjih, kot so Hakan Hardenberger, Reinhold Friedrich, Fruzsina Hara, Thomas Gansch, Laura Vukobratović, Ottaviano Cristofoli, Jeroen Berwaerts, Jure Gradišnik, Aleš Klančar.
Ta teden v oddaji gostimo Andraža Goloba, klarinetista, ki je spomladi uspešno opravil avdicijo za sodelovanje v slovitem orkestru Berlinske filharmonije. Ob tem uspehu smo ga povabili v studio, da sam kaj več pove o svoji glasbeni poti in o tem, kako se bo razvijala naprej. Guillaume Connesson: DISCO, toccata za klarinet in violončelo Izvaja Trio Tempestoso Maurice Ravel, prir. Andraž Golob: Volinski vrt iz cikla Moja mati gos Izvaja Trio Tempestoso György Ligeti: Šest bagatel za pihalni kvintet, 1. – Allegro con spirito Izvaja Pihalni kvintet Vivus Andraža Goloba je od nekdaj navduševala pripovedna moč orkestralne glasbe. S tem ne misli samo na programsko glasbo, globlji pomen je namreč mogoče najti v vsaki skladbi, pa naj bo ta napisana za solista, orkester ali komorno zasedbo. Na ta način se mu zdi posebej pomembno očinstvu približati tudi sodobno glasbo. Od sezone 2021/2022 je novi solo basovski klarinetist v orkestru Berlinske filharmonije, še pred tem pa je med letoma 2019 in 2021 zasedal mesto akademista v orkestru Dunajske filharmonije. Poleg tega je že nastopal tudi z Dunajsko državno opero, Nurnberškimi simfoniki, Mladinskim orkestrom Gustava Mahlerja in Graškimi filharmoniki in to pod vodstvom svetovno priznanih dirigentov, kot so John Williams, Daniel Harding, Christian Thielemann, Zubin Mehta, Christoph von Dohnanyi, Christoph Eschenbach, Semyon Bychkov in drugi. Leta 2018 se je kot solist predstavil na festivalu Mecklenburg-Vorpommern, kjer je z Norddeutsche Philharmonie Rostock izvedel Mozartov koncert za klarinet in orkester, poleg tega pa je tudi zmagovalec več tekmovanj za mlade glasbenike.
Poslušamo koncert, na katerem je februarja 2010 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata v okviru cikla Solistični recitali Akademije za glasbo nastopil violinist Nejc Mikolič. HENRI VIEUXTEMPS: SONATA ZA VIOLO IN KLAVIR, OP. 36 Klavir: FRANJA GOMBOC, Viola: NEJC MIKOLIČ
Tokrat bomo poslušali posnetek koncerta, ki ga je januarja 2012 pripravila Glasbena mladina ljubljanska v sodelovanju s Cankarjevim domom, in sicer v ciklu Mladi mladim. Takrat je polovico koncerta oblikoval saksofonist Jan Gričar s pianistom Zoltanom Petrom in prav posnetek njunega nastopa bomo poslušali v današnji oddaji. CHRISTIAN LAUBA: JUNGLE WILLIAM ALBRIGHT: SONATA ZA ALTOVSKI SAKSOFON IN KLAVIR
V okviru cikla poletnih ponovitev okrog 10 let starih oddaj, ki jih posvečamo danes uspešnim glasbenikom, bomo poslušali del otvoritvenega koncerta Koncertnega abonmaja akademije za glasbo, ki je bil 20. januarja 2012 v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije, in sicer nastop pianistke Ane Semiš Bursać. Pianistka je nižjo glasbeno šolo končala v razredu Helene Megušar, nato se je vpisala na Srednjo glasbeno in baletno šolo, kjer je bil njen profesor Hinko Haas, na Akademiji za glasbo pa je njena mentorica postala Dubravka Tomšič Srebotnjak. Na akademijo se je nato vrnila po študiju na Visoki šoli za glasbo v Baslu, kjer je študirala pri Tobiasu Schabenbergerju, zdaj pa je poleg koncertiranja tudi asistentka Dubravke Tomšič Srebotnjak na ljubljanski akademiji.
Poletno oddajo, v kateri poslušamo stare posnetke danes uveljavljenih glasbenikov, ta teden posvečamo Petri Vidmar. Tolkalka deluje kot komorna glasbenica (kvartet Tetrakis ter duo Xylocorda), poleg tega je na Akademiji za glasbo docentka za tolkala, v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija pa je zaposlena kot solistka. Sicer pa je danes uveljavljena tolkalka na svojo pot stopila kot pianistka pod vodstvom Jožice Prus v Novem mestu, po končali nižji glasbeni šoli iz klavirja pa se je odločila, da se bo učila še igranja na tolkala. Njen prvi profesor je bil Miro Tomšič, ki jo je pripravil na študij na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, kjer je njen profesor postal Jernej Šurbek. Pod njegovim vodstvom je pozneje tudi diplomirala na Akademiji za glasbo. V njeni interpretaciji nas danes čakajo Libertango za marimbo Erica Sammuta, Land za marimbo Takatsuguja Muramatsuja, Suomineito za vibrafon Nebojše Jovana Živkovića in dve deli Keiko Abe: Michi ter Kazaška uspavanka.
Ta teden bomo poslušali posnetek koncerta Prisluhnimo v Križankah Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je aprila 2010 nastopil Matjaž Porovne. V Glasbeno šolo Franca Šturma se je vpisal že s sedmimi leti, njegova profesorica pa je bila Manca Golež. Svojo glasbeno pot je potem nadaljeval na takratni Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, in sicer v razredu Dušanke Stražar, na Akademiji za glasbo pa je bil njegov mentor Primož Novšak. Po študiju pod njegovim vodstvom se je vpisal še na Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu v razred Eszter Haffner ter na Glasbeno akademijo v Zagrebu, kjer je bil njegov mentor Taras Pečeni. Zdaj deluje kot prvi violinist v Orkestru Slovenske filharmonije. V oddaji bomo poslušali skladbo Havanaise, op. 83 Camilla Saint-Saënsa ter Sonato v g-molu – Vražji trilček Giuseppa Tartinija, ki ju je izvedel ob klavirski spremljavi Jana Severja.
Cikel poletnih oddaj, v katerih poslušamo stare posnetke danes uveljavljenih glasbenikov, nadaljujemo s Tanjo Sonc, in sicer bomo poslušali program, ki ga je za arhiv posnela v našem studiu leta 2009. Že do takrat se je s svojim igranjem večkrat dokazala in osvojila številne nagrade na državnih in številnih mednarodnih tekmovanjih. Bila je absolutna zmagovalka na tekmovanju Etude in skale v Zagrebu, prejela je Škerjančevo nagrado Srednje glasbene šole, na državnem tekmovanju mladih glasbenikov TEMSIG pa je prejela prvo nagrado in priznanje za doseženih vseh sto točk, posebno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe ter recital na poletnem festivalu Lent v Mariboru. Ob tej zmagi smo jo povabili v naš studio, kjer je posnela tudi Caprice Nicoloja Paganinija, Arietto na G-struni Lucijana Marije Škerjanca in Sonato op. 24 Ludwiga van Beethovna.
Poslušajte še eno od poletnih oddaj, v katerih poslušamo stare koncertne posnetke danes uveljavljenih glasbenikov. Tokrat bomo oddajo posvetili hornistu, ki je bil v času, ko je potekal koncert, študent Boštjana Lipovška na ljubljanski Akademiji za glasbo. Jože Rošer se je že takrat – okrog leta 2010 redno pojavljal na koncertnih odrih. V oddaji bomo poslušali posnetek koncerta iz cikla Solističnih recitalov na Magistratu, ki ga pripravlja Akademija za glasbo, poleg tega koncerta pa je v tistem času tudi že nastopil kot solist: s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija je izvedel prvi Straussov koncert za rog in orkester, na izvedbo drugega, ki ga je nato izvedel z Orkestrom Slovenske filharmonije, se je takrat še pripravljal, poleg tega pa je izvedel tudi Koncert za rog in orkester Larsa Erica Larssona s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije in za to izvedbo takrat prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. V oddaji bomo poslušli posnetek koncerta, ki je potekal februarja 2010 v okviru cikla Solistični recitali, in sicert Introdukcijo in rondo op.51 Johanna Wenzela Kalliwode ter Tri epizode za rog v F-duru Janija Goloba. S klavirjem ga spremlja Stanislav Krutilov.
Klarinetistu Blažu Šparovcu bomo posvetili današnjo oddajo, četrto iz cikla poletnih oddaj, v katerih poslušamo stare posnetke danes uveljavljenih glasbenikov. Danes nas čakajo trije posnetki, ki jih je Blaž Šparovec leta 2011 posnel v našem studiu, z njimi pa smo ga prijavili na tekmovanje mladih glasbenikov Concertino Praga. Z njimi je osvojil tretje mesto. Blaž Šparovec se je klarinet začel učiti v glasbeni šoli v Radovljici v razredu Luke Kemperleta, nato pa se je odločil, da študij nadaljuje na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet v razredu Andreja Zupana. Študiral je nato v Berlinu v razredu Francoisa Bende, kjer zdaj deluje kot asistent na Univerzi za umetnost. Poleg tega deluje kot solist in je že nastopal z različnimi priznanimi orkestri kot komorni glasbenik in kot član orkestrov, tuje pa mu ni niti studijsko snemanje.
V okviru poletnega cikla oddaj, v katerih poslušamo stare posnetke danes uveljavljenih glasbenikov, bomo poslušali odlomka z dveh koncertov, na katerih je nastopil kitarist Izidor Erazem Grafenauer. Prvi je bil leta 2011, drugi pa leto zatem. Glasbenik se je s sedmimi leti sicer začel učiti klavir, kitaro pa je v roke vzel šele leto zatem, in sicer pod vodstvom Eve Hren na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Tam je pozneje tudi maturiral iz kitare in glasbene teorije, nato pa se je vpisal na študij kitare na Akademiji za glasbo v razred svojega očeta Andreja Grafenauerja. Diplomiral je leta 2013, potem je leta 2017 magistriral iz historičnih brenkal v Benetkah pri Tizianu Bagnatiju, specializacijo iz kitare pa je končal leta 2018 v Zagrebu pri Istvánu Römerju. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani poučuje izbirni predmet lutnjo in historične inštrumente s strunami.
Danes bomo v ciklu poletnih oddaj, v katerih poslušamo stare posnetke danes priznanih glasbenikov, poslušali flavto, in sicer jo bomo posvetili Evi Nini Kozmus, flavtistki, ki je leta 2010 zmagala na Evrovizijskem tekmovanju mladih glasbenikov. Takrat je prvič opozorila nase, potem pa se je njena kariera lepo razvila in se razvija še danes. Pa začnimo kar z glasbo, in sicer bomo poslušali posnetek koncerta, ki je potekal novembra 2007 v Osterčevi dvorani Slovenske filharmonije.
Letošnje poletje bomo oddaje Mladi virtuozi posvetili uspešnim glasbenikom, ki danes niti niso več tako zelo mladi, so pa bili v času, ko so nastali posnetki, ki jih bomo poslušali. Poslušali bomo namreč približno deset let stare posnetke koncertov, na katerih so nastopili danes uspešni koncertanti, člani pomembnih poklicnih orkestrov in profesorji na različnih koncih, ne samo v Sloveniji. Cikel bomo začeli s kontrabasistom Dunajskih filharmonikov Iztokom Hrastnikom, ki je aprila 2010 nastopil v Viteški dvorani ljubljanskih Križank kot del cikla Prisluhnimo v Križankah Glasbene mladine ljubljanske. Takrat je ob spremljavi pianista Stanislava Krutilova izvedel prvo Elegijo v D-duru Giovannija Bottesinija ter Suito v starem slogu Hansa Frybe.
Ta teden bomo v oddaji predstavili mednarodno tekmovanje Matije Bravničarja, ki ga je letos prvič organizirala Glasbena šola Logatec, na njem pa so se pomerili mladi violinisti, ki se igranja na violino učijo v nižjih glasbenih šolah. Poleg nastopov najboljših izmed več kot 90 tekmovalcev boste v oddaji lahko prisluhnili še pogovoroma z organizatorji, in sicer z ravnateljem glasbene šole Primožem Malavašičem in predsednikom žirije Matejem Avšičem.
Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden oddajo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo v pogovoru, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.
Tilen Lebar je predstavnik mlajše generacije glasbenikov in je dejaven predvsem na področju komponiranja komornih del, poustvarjanja del mlajših avtorjev, v polju improvizirane glasbe in interdisciplinarnih umetnosti. V kompozicijah izkazuje izredno poznavanje individualnih inštrumentalnih tehnik, barvne skladnosti, detajlnih struktur in zvočnih tinktur, ki se kompletno izražajo v njegovem osebnostnem izrazu in introvertiranosti njegove glasbe, ki je bila deležna izvedb v Estoniji, Švici, Avstriji, Nemčiji, Italiji, Sloveniji, na Hrvaškem in na Nizozemskem. Je prejemnik štipendije Ministrstva za kulturo Republike Slovenije za podiplomski študij kompozicije na Kraljevem konservatoriju v Haagu na Nizozemskem.
V tokratni oddaji Mladi virtuozi bomo poslušali posnetek oddaje, ki je nastala leta 2018, pripravila jo je Katarina Radaljac. Poslušali bomo harfistko Ulo Mlakar, ki je 9. februarja 2018 nastopila v okviru koncertnega cikla Prisluhnimo v operi. Cikel prireja Glasbena mladina ljubljanska. Slišali bomo interpretaciji dveh skladb, in sicer: Impromptu št. 6, op. 86 Gabriela Faureja ter Sonatino op. 30 Marcela Tournierja.
Neveljaven email naslov