Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji boste slišali, kako so naše pristojne službe pripravljene na morebitne nesreče na morju in na odpravljanje njihovih posledic na obali. 'Gorelo je morje' pa je naslov novega dela iz novejše pomorske zgodovine doktorice Nadje Terčon. Izšlo je ob letošnji petdesetletnici preimenovanja Mestnega muzeja Piran v Pomorski muzej Sergeja Mašere. Gre za prvo slovensko monografijo o narodnem junaku Mašeri, v katerem ga avtorica bralcu približa tudi z njegove človeške plati.
Foto: Sergej Mašera (v ospredju) kot kadet na ladji Dalmacija leta 1931 (arhiv RTV Slovenija).
391 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
V tokratni oddaji boste slišali, kako so naše pristojne službe pripravljene na morebitne nesreče na morju in na odpravljanje njihovih posledic na obali. 'Gorelo je morje' pa je naslov novega dela iz novejše pomorske zgodovine doktorice Nadje Terčon. Izšlo je ob letošnji petdesetletnici preimenovanja Mestnega muzeja Piran v Pomorski muzej Sergeja Mašere. Gre za prvo slovensko monografijo o narodnem junaku Mašeri, v katerem ga avtorica bralcu približa tudi z njegove človeške plati.
Foto: Sergej Mašera (v ospredju) kot kadet na ladji Dalmacija leta 1931 (arhiv RTV Slovenija).
Supanje je eden najhitreje rastočih vodnih športov na svetu. Je zelo priljubljena rekreativna dejavnost. Med veslanjem na deski pa lahko iz morja in drugih voda poberemo tudi odpadke. To že vrsto let počnejo člani društva Naredi nekaj zase, ki ga je zasnoval Izolan dr. Miha Vivoda. In k temu z vrsto akcij spodbujajo vse suparje. V zadnjem času so svoje delovanje nadgradili z državljansko znanostjo. Pri tem sodelujejo z Morsko biološko postajo NIB, medtem ko dr. Vivoda načrtuje še posebno napravo, ki bo vzorčenje onesnaženosti morja omogočila takorekoč vsakemu suparju. O vsem tem, pa tudi o supanju kot športni dejavnosti, govorimo v tokratni oddaji, v kateri smo preverili še pravila, ki na morju veljajo tudi za suparje. Oddajo je pripravila Lea Širok.
V tokratni oddaji 'Morje in mi' bo z nami Adrijana Viler Kovačič iz Ankarana, ki si je ob upokojitvi želela izpolniti veliko in posebno željo iz otroštva: obkrožiti svet. Januarja letos se je v Genovi vkrcala na eno od MSC-jevih potniških ladij ter v 119 dneh in preplutih 36.000 navtičnih miljah obiskala več kot 30 držav. Kakšen je pogled potnika na delovanje take potniške ladje? Kaj se zgodi, če kdo od potnikov zamudi vmesno vkrcanje? Kako na taki ladji občutiš potres in kakšen je občutek prehoda med oceani v Panami? V dnevnik, ki ga je redno pisala, je zabeležila kar nekaj prelomnih dogodkov in posebnih ljudi. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Podnebna kriza v letošnjem poletju kaže svoj drugi obraz. Namesto suš, pomanjkanja vode, se vrstijo uničujoče super nevihte s poplavami, tornadi, požari in točo. V Sloveniji se s poplavami na skoraj dveh tretjinah ozemlja soočamo z največjo naravno nesrečo v samostojni državi. Na globalni ravni je bil julij najtoplejši mesec v zgodovini meritev. Številna območja svetovnih oceanov je zajel morski vročinski val. Severni Atlantik in Sredozemsko morje sta v zadnjih nekaj mesecih doživela rekordne temperature. Tudi v Tržaškem zalivu se je morje segrelo na več kot 30 stopinj. Kot je na osnovi znanstvenih dognanj opozoril generalni sekretar združenih narodov Antonio Guterres, smo vstopili v dobo globalnega vrenja. V tokratni oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok, več o morskih vročinskih valovih in njihovih posledicah za življenje v morju.
Okrog tri tisoč petsto bodočih morjeplovk in morjeplovcev vsako leto opravi izpit za voditelja čolna. Številni se na preizkus znanja pripravljajo na sicer neobveznih tečajih. Izbira ponudnikov je velika, a nekatere bolj kot kakovostno izobraževanje bodočih morjeplovcev vodi žeja po zaslužku. Nizka kakovost tečajev postaja vse večji problem, opozarjajo pomorski strokovnjaki in pomorščaki. Zato bi izvajanje usposabljanj za voditelja čolna, ki je od leta 2009 prepuščeno prostemu trgu, morali spet zakonsko urediti, poudarjajo. V ta namen so pripravili predlog sprememb, ki bi lahko bil osnova za oblikovanje ustreznih rešitev. Več pa v tokratni oddaji Morje in mi, v kateri boste prav tako slišali, da bo Uprava za pomorstvo jeseni začela izdajati nova izpitna dokazila za voditelja čolna, s katerimi bodo preprečili ponarejanje teh dokumentov. Kot pojasnjujejo, jih vsako leto nekaj zaznajo med rednimi pregledi. Oddajo je pripravila Lea Širok.
V Naravni rezervat ob izlivu Soče se je nedavno vrnila vidra, ki je v 60. letih prejšjega stoletja takorekoč izginila iz sosednje Furlanije. Pred dvema desetletjema se je proti morju začela širiti tako iz okolice Trbiža, kot iz Slovenije, pojasnjujejo v Naravnem rezervatu. Kot pravijo, je tudi to znak dobrih praks za zaščito in ohranjanje biodiverzitete, ki jih znatno podpira Evropska unija. Zavarovana in druga območja od italijanske Chiogge do skrajnega konca slovenske obale zdaj sodelujejo v čezmejnem evropskem projektu Posedione, ali Pozejdon. Strokovnjaki z obeh strani meje bodo skupaj preverjali, kako ohraniti in izboljšati pestrost življenja, ki ga ogrožata tako pritisk obiskovalcev, kot podnebne spremembe. Kaj konkretnega bo Pozejdon prinesel Severnemu Jadranu v prihodnjih treh letih pa je za tokratno oddajo preverila Lea Širok.
Ladijski turizem znova pluje s polnimi jadri. Tudi Kopru se letos obeta rekordna sezona. Po covidnem zatišju je povpraševanje po križarjenjih spet veliko, vedno večje pa so tudi ladje, ki prevažajo potnike. Več o tem v tokratni oddaji, v kateri vas vabimo še v Naravni morski rezervat Miramar v Tržaškem zalivu, ki letos praznuje pol stoletja. Oddajo so pripravile Nataša Ugrin Tomšič, Špela Lenardič in Lea Širok.
Poletje, morje, brezdelje. Po drugi strani pa tudi supanje, surfanje, plavanje, kolesarjenje, tek. Za novodobne turiste ni več dovolj le pogled na morje, želijo si doživetij, uživanja v naravi in možnosti rekreacije, poudarjajo v Resortu Adria Ankaran, ki je letos prejel nagrado evropskega združenja ACSI kot najbolj športno naravnan kamp v Sloveniji. Kot istrsko športno središče se vse bolj uveljavlja Koper. Za poletni živžav v mestu je zadnji teden poskrbelo več kot 2500 mladih rokometašev Eurofesta iz vse Evrope in Azije. Kaj pa domačini? Kako doživljajo življenje v mestih, kjer se prebivalstvo poleti večkratno poveča? O vsem tem, pa tudi o novostih na portoroški plaži in koprskem obmorskem parku, kjer je po novem tudi velika plaža za pse, govorimo v tokratni oddaji. Pripravila jo je Lea Širok.
V mestnih jedrih Kopra, Izole in Pirana bo v letošnji sezoni manj gneče zaradi motornih vozil in več prostora za bolj brezskrbno in predvsem varno uživanje poletnih dni tako za domačine kot za turiste. Vsa tri mesta namreč umirjajo promet z omejevanjem motornega prometa. Po drugi strani pa je z redno potniško linijo od Ankarana do Pirana znova mogoče potovati tudi po morju. Prav iz Pirana je s hidrogliserjem italijanske družbe LibertyLines v času sezone že 14 let vzpostavljena redna morska povezava s Trstom, Rovinjem in Porečem. Več pa v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Lea Širok.
Ohranjanje oceanov za prihodnost, ki si jo želimo je bila osrednja tema mednarodne poletne šole ClimeEco8 za mlade raziskovalce v Kopru. Z globalno raziskovalno mrežo IMBer, ki se osredotoča na trajnost oceanov, jo je soorganiziralo koprsko Znanstveno raziskovalno središče. Predavanja in delavnice za okrog 50 mladih raziskovalcev z vseh koncev sveta je vodila interdisciplinarna skupina uveljavljenih znanstvenikov, ki preučujejo morje z družboslovnega ali naravoslovnega vidika. Prav pridobivanje veščin pri celovitem povezovanju znanstvenih dognanj in njihovo posredovanje odločevalcem ter širši javnosti, je bil eden od ciljev šole. Ob tem pa seveda izmenjati in pridobiti tudi najnovejša spoznanja, povezana z morskimi ekosistemi. Šolo, ki se je odvijala med 19. in 24. junijem, je v prostorih Humanističnega centra ZRS v Kopru obiskala Lea Širok.
Kje v Sloveniji lahko lastnik zakonito odloži svoj odrabljen čoln iz kompozita in steklenih vlaken? Trenuten ogovor je: nikjer. Na lastne stroške ga mora odpeljati v tujino, v katero od pooblaščenih podjetij za razgradnjo. Kar ni poceni. Podobne razmere so tudi drugod po Evropi. Zato odrabljeni čolni brez znanega lastnika svojo pot prepogosto zaključijo v naravi. V oddaji Morje in mi smo se tokrat odpravili v Beneško laguno. Po nekaterih ocenah je namreč v njej zapuščenih več sto ali celo do dva tisoč odrabljenih čolnov. Imenujejo jih ghost boats ali plovila duhov. V neprofitni organizaciji Venice lagoon plastic free pa so se odločili, da zavihajo rokave, odstranijo plovila in zanje najdejo rešitev, ki podpira krožno gospodarstvo, kar pri ravnanju s temi odpadki podpira tudi Evropska komisija.
V Piranu je zaživel multimedijski Center o delfinih. Društvu Morigenos se je tako po dolgih letih prizadevanj uresničila želja o izobraževalno-raziskovalnem središču o delfinih, ki živijo v slovenskem morju in okoliških vodah. Center je dejansko stična točka med znanostjo in javnostjo, saj omogoča tako raziskovanje kot poljudno širjenje znanj o delfinih in celotnem morskem okolju ter opozarja na pomen znanosti pri njegovem ohranjanju.
Časi se spreminjajo. Tudi za oceane, bi lahko povzeli letošnje geslo Združenih narodov ob prihajajočem svetovnem dnevu oceanov, 8. juniju. Po skoraj dveh desetletjih trdih pogajanj je bil namreč v začetku marca dosežen zgodovinski sporazum. Podpisnice so se dogovorile, da bodo do leta 2030 zaščitile tretjino odprtih morij. O pomenu zaščite morij, ki pripadajo vsemu človeštvu, smo se pogovarjali z Robertom Turkom, okoljevarstvenikom in predsednikom strokovne skupine za posebej zavarovana območja, pomembna za Sredozemlje. Slišali boste tudi, zakaj je spomladi obiskal znamenito zaščiteno morsko območje Portofino v Italiji.
V oddaji se tokrat odpravljamo v Albanijo, kjer je bil marca ustanovljen Narodni park divje reke Vjosa. Gre za zadnjo veliko neokrnjeno reko v Evropi, ki je v celoti zaščitena. Sprva so na njej načrtovali gradnjo hidroelektrarn, vendar so se zdaj odločili za trajnostni razvoj in ohranjanje narave. Prvi narodni park divje reke v Evropi je plod sodelovanja med albansko vlado, nevladnimi organizacijami ter lokalnimi in mednarodnimi strokovnjaki, vključno z dr. Andrejem Sovincem, ki že vrsto let v različnih državah svetuje pri projektih za varstvo narave. Povabili smo ga, da nam podrobneje predstavi izjemen naravni park Vjose, ki bo lokalnim prebivalcem, med drugim, dal možnost razvoja zelenega turizma.
V oddaji tokrat predstavljamo izjemno odprava na Antarktiko. Tržaški kapitan Franco Sedmak je na svojo prvo odpravo na belo celino odplul že leta 2005. Večnemu pustolovcu je sodelovanje s tržaškim Inštitutom za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko pisano na kožo. Raziskovalce je najprej vozil na krovu Explore, od leta 2019 pa je kapitan edinega italijanskega ledolomilca Laura Bassi opremljenega za raziskovanje polarnih morij. Na letošnji odpravi je s svojo drznostjo poskrbel še za prepoznavnost italijanskega raziskovalnega programa na Antarktiki. Konec januarja je zaplul do najjužnejše točke, ki jo je do sedaj dosegla kakšna posadka. Dosežen rekord je odmeval v svetovnih medijih. Ledolomilec je zdaj že varno privezan v Žavljah, Špela Lenardič pa je Franka Sedmaka obiskala na krovu.
Na poti med Trstom in Genovo se je nedavno v Kopru ustavila jadrnica s posebnim sporočilom. Jadrnica New Zeland Endevour, letnik 1992, ima sicer bogato tekmovalno preteklost, med drugim je bila zmagovalka šeste jadralne tekme okrog sveta, danes poznane kot The Ocean Race. Pred nekaj leti so ji ob predelavi vdahnili nov pomen. Prilagojena je namreč plovbi za osebe s posebnimi potrebami. To izjemno jadrnico in njeno ekipo prostovoljcev na krovu iz videmskega društva FAI Sport predstavljamo v tokratni oddaji. Pogledali smo tudi v Piranski zaliv, kjer se bo čez nekaj dni zasidrala prva izmed šestnajstih letošnjih potniških ladij. V turističnem gospodarstvu menijo, da je to velik potencial za destinacijo, v društvu Morigenos pa opozarjajo na večji podvodni hrup. Tokratno oddajo sta pripravili Tjaša Lotrič in Škamperle.
Kako bo ladijski promet prispeval k uresničevanju cilja Evropske unije, da do leta 2050 postane ogljično nevtralna? V katere smeri se razvijajo ladijski pogoni na alternativna goriva? Zakaj so električni ladijski motorji primerni predvsem za priobalno plovbo? Kakšne težave trenutno predstavlja pogon na vodik? Kaj pa veter, se morda vračajo tovorne jadrnice? Ali pa bodo trgovske ladje škodljive izpuste omejevale s souporabo različnih čistejših virov energije? In kako zeleni prehod v ladijskem prometu spodbujata mednarodna in evropska zakonodaja? O vsem tem, pa tudi o prvem okoljskem poročilu o pomorskem prometu na območju Evropske unije, govorimo v tokratni oddaji Morje in mi. Nastala je s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Monografija 'Triglav po svetovnih morjih: Splošna plovba in njena flota skozi čas' avtorja Jožeta Utenkarja nas popelje v bogato zgodovino slovenskega pomorstva. V čas, ko so pomorščaki s ponosom, veseljem in z veliko predanostjo podjetju širili dober glas o Splošni plovbi po vsem svetu. V svojem delu je avtor podrobno popisal vse ladje našega ladjarja, ki jih je bilo skupno več kot sto, in zbral več kot 300 njihovih fotografij. Monografijo je nedavno predstavil v informacijskem centru piranskega Pomorskega muzeja Monfort v Portorožu. Več o knjigi, za katero je gradivo zbiral dobrih 15 let, pa tudi o svoji poklicni poti, zavezani pomorstvu, je avtor povedal v tokratni oddaji.
V Sloveniji, kljub nenehnim pritiskom, dostop do morja ostaja prost. Je javno dobro. A se prav tako vedno znova pojavljajo poskusi omejevanja tega dostopa, oziroma, želje po privatizaciji priobalnega pasu. Ti poskusi se skrivajo pod pretvezo vrste razlogov, zakaj bi moral biti sprehajalcem onemogočen dostop do določenega odseka ob morju, ali morda do plaže. Kot pravi Borut Jerman iz koprske Pine, ki je leta 2018 organizirala odmevno akcijo prvega skupnostnega načrtovanja Narišimo Obalo, to svobodo, da se ob morju prosto sprehajamo, jemljemo preveč samoumevno in ni nujno, da bo vedno tako. Zato se moramo kot družba vedno znova dejavno upreti poskusom omejevanja dostopa do morja ali privatizacije plaž. Kaj pomeni popuščanje apetitom po prisvajanju priobalnega pasu, in torej, plaž, lahko vidimo že v sosednji Italiji. Več pa v tokratni oddaji.
Srednja gladina morja ob slovenski obali je višja za dobro desetino metra od tiste izpred nekaj desetletij. Posledice so že vidne na naravnih odsekih obale, predvsem pa v podnebno najbolj ranljivem Piranu. Do konca stoletja bomo za njegovo zaščito pred visokimi plimami morali vložiti 100 milijonov evrov, ocenjujejo strokovnjaki in pozivajo k hitrejšemu ukrepanju. Več o vsem v današnji oddaji Morje in mi, v kateri boste slišali še, da je slovenska obala po zadnjih opravljenih meritvah iz leta 2009 za skoraj sedem kilometrov daljša od najpogosteje uporabljene dolžine 46,6 kilometrov.
V današnji oddaji Morje in mi boste slišali, da je legendarni vlačilec piranskih solin po drugi svetovni vojni imel ime Dragonja. V času žetve so nanj privezali več maon, delovnih bark brez pogona, polnih soli, ki jih je kapitan vlačilca Giorgio Petronio odpeljal do skladišč soli. Do druge svetovne vojne pa so solinarji sol prevažali s tradicionalnimi jadrnicami. Ko je bila žetev obilna, je bilo tako vzdolž današnje slovenske obale videti vrvež barvitih jader. To je bila prava 'barcolana', ki je trajala vse poletje, v svojem delu Solinska plovila izpostavlja neutrudni raziskovalec pomorske dediščine, Pirančan Slobodan Simič Sime. Več o monografiji in nenadomestljivi vlogi bark v solinah nam bo povedal v oddaji. Nekaj spominov o kapitanu Petroniu pa bo dodal njegov sin Ferruccio.
Neveljaven email naslov