Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Beton je glavni gradbeni material tudi v morju. Več kot sedemdeset odstotkov pristanišč, protipoplavnih zaščit, obal in druge morske infrastrukture po vsem svetu je zgrajenih prav iz betona. Vendar je morskemu okolju škodljiv. Njegove gladke površine preprečujejo vnovično naselitev lokalnih morskih organizmov in tako siromašijo biotsko raznovrstnost. Neugodna za morsko življenje je tudi ph vrednost betona. So rešitev lahko okolju prijaznejši betoni, ki jih strokovnjaki in podjetja že vrsto let razvijajo, preskušajo in ponekod tudi že uporabljajo? Naravovarstveniki izpostavljajo, da so takšni materiali dobrodošli, še posebej pri nujnih posegih v morje, a je tudi pred uporabo tovrstnih betonov nujno preveriti, kako bi se tako zasnovan material obnesel v posameznem lokalnem morskem okolju.
392 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Beton je glavni gradbeni material tudi v morju. Več kot sedemdeset odstotkov pristanišč, protipoplavnih zaščit, obal in druge morske infrastrukture po vsem svetu je zgrajenih prav iz betona. Vendar je morskemu okolju škodljiv. Njegove gladke površine preprečujejo vnovično naselitev lokalnih morskih organizmov in tako siromašijo biotsko raznovrstnost. Neugodna za morsko življenje je tudi ph vrednost betona. So rešitev lahko okolju prijaznejši betoni, ki jih strokovnjaki in podjetja že vrsto let razvijajo, preskušajo in ponekod tudi že uporabljajo? Naravovarstveniki izpostavljajo, da so takšni materiali dobrodošli, še posebej pri nujnih posegih v morje, a je tudi pred uporabo tovrstnih betonov nujno preveriti, kako bi se tako zasnovan material obnesel v posameznem lokalnem morskem okolju.
V tokratni oddaji boste slišali, kako so pristojne službe pripravljene na onesnaženje slovenskega morja, ki bi ga povzročil požar na tovorni ladji. Varovanje okolja je tudi eden od stebrov modre trajnostne rasti. Kako v slovenskem navtičnem sektorju spodbuditi poslovne zamisli, ki bodo učinkovite za podjetja, a bodo naravnane tudi v zaščito okolja in dobrobit družbe, so v okviru projekta razmišljali sodelujoči partnerji iz devetih evropskih držav. Med njimi tudi raziskovalci Fakultete za management in Turistice z Univerze na Primorskem. Prvi konkreten rezultat je denimo nova čistilna naprava v izolski marini. Foto arhiv Marina v Izoli: Nova čistilna naprava v izolski marini
Ladijski turizem je ena najhitreje rastočih panog turizma. Slovenija se je na zemljevid zanimivih destinacij za križarjenja vpisala leta 2005. Od takrat se je število prihodov potniških ladij v Koper povečalo kar za štirikrat. In letos se obeta ena od najuspešnejših sezon. Večji obisk je sicer pomemben za trgovce, gostince in domačine, ki ponujajo svoje izdelke. A morda spet ne toliko, kot so vsi pričakovali na začetku. Ob tem pa bo nujno pravočasno najti odgovor na vprašanje, koliko teh morskih velikank zmore Koper prebaviti na leto brez večje škode za okolje. O svetlih in senčnih plateh tovrstnega množičnega turizma govorimo v tokratni oddaji.
Morske deklice ne živijo več zgolj v pripovedih in risankah. Danes lahko tako rekoč vsakdo postane morska deklica. Takšna, kot je 29-letna Karin Heuffel iz Mirna. Ko je bila majhna, si je želela postati zasebna detektivka, a si je nato morala izbrati drugačno pot. Zakaj se je najprej pogumno odločila za potapljane na vdih, in kako je nato srečala svet morskih deklic, pa nam je povedala v oddaji.
Tovarna za predelavo rib Delamaris je v Izoli dokončno ugasnila pred dobrimi petimi leti. Novi lastnik, družba Pivka perutninarstvo, je blagovno znamko in proizvodnjo preselila v novo tovrano na Kal pri Pivki. Delavke in delavci Delamarisa so ohranili delovna mesta. Privadili so se na vsakodnevno vožnjo iz Izole in na novo delovno okolje. Vendar se med Izolani razočaranje zaradi izgube tovarne še ni poleglo. Nekdanjemu simbolu mesta in njegovi 140-letni zgodovini je Televizija Koper-Capodistria namenila dokumentarni film Delamaris. Premiera filma je napolnila izolski letni kino Arrigoni. Tam smo bili tudi mi. Na fotografiji: ustvarjalci dokumentarnega filma "Delamaris": režiser Peter Leban, avtorica in novinarka TV Koper-Capodistria, Claudia Raspolić, direktor fotografije Jaka Kodarin, montažer Samo Petaver.
V floti Splošne plovbe je do danes plulo 86 ladij. Šest od teh je Pošta Slovenije ovekovečila na poštnih znamkah. Pomorski muzej v Piranu je prav na seriji poštnih znamk, na katerih so naslikane ladje Martin Krpan, Rog, Piran, Maribor, Ljubljana in Portorož, zasnoval multimedijsko razstavo o ladjah, pomorščakih in pomorski dediščini slovenskega ladjarja. Kustosinja Duška Žitko razstavo podpisuje z mislijo ustanovitelja piranskega pomorskega muzeja Miroslava Pahorja: Narod brez plovbe, je ptica brez kril. Avtorico razstave, ki bo na ogled do februarja prihodnje leto, smo povabili na krov oddaje.
Hrvaška, in še posebej Istra, je bila prva svetovna destinacija naturističnega kampiranja. Še vedno je sicer na vrhu seznama slovenskih naturistov, a imajo ljubitelji svobodnega telesa vzdolž hrvaške obale danes na voljo le še devet od nekdanjih več kot 30 naturističnih kampov. Zato pa naturistični turizem cveti v Franciji. Ponudba raste v Španiji in celo v Italiji. Zakaj Hrvaška naturizmu namenja vse manj prostora, smo se pozanimali pri Jerku Sladoljevu iz družbe Top kamping Hrvaške. Leta 1961 je bil namreč med pobudniki nastanka Koversade, to je prvega komercialnega naturističnega kampa na svetu. Obiskali smo ga na sedežu družbe v Poreču.
V oddaji morje in mi nas bo zanimalo, koliko soli so pridelali v Sečoveljskih solinah. Pogovarjali smo se z direktorjem podjetja Soline Klavdijem Godničem.
Delfini so pomemben del morskega ekosistema. Že več kot petnajst let jih v slovenskem morju spremljajo v društvu Morigenos. Društvo dokumentira stalno prisotnost populacije velikih pliskavk, ki je edina stalna vrsta delfinov pri nas, druge vrste pa so tu redkeje. V naše morje redno zahaja okoli 70 do100 delfinov, med njimi tudi samice z mladički. Poleg raziskovalnega dela je osrednja dejavnost društva izobraževanje in osveščanje javnosti o delfinih. Temu je bil namenjen tudi dan delfinov, ki so ga minuli konec tedna trinajstič pripravili v Piranu. Obiskovalci so na različnih lokacijah po mestu lahko izvedeli več o življenju teh morskih sesalcev, pa tudi kako jih lahko opazujemo s kopnega. Dan delfinov je obiskala Tjaša Lotrič.
Tovorne ladje bodo morale s 1. januarjem uporabljati precej čistejše gorivo kot do sedaj. Vsebnost žvepla v gorivu ne bo smela preseči 0,5 odstotka (zdaj je dovoljena meja 3,5 odstotka). EU si tako prizadeva zmanjšati izpuste žveplovega dioksida, ki nastanejo pri izgorevanju goriva. V oddaji Morje in mi pa najprej o tem, koliko rib je še v našem morju.
Na krov smo tokrat povabili Nejca Gorjana z Vogrskega. V maju je namreč s supom preveslal Jadransko morje od Dubrovnika do Pirana. Morje je spoznal v vseh vremenskih razmerah. V mesecu dni je v bitki s tokovi, vetrom in valovi doživel vse štiri letne čase, pravi. A je ta ekstremni podvig, ki ni prvi, zdaj za njim. Pomembno je, da je vzdolž jadranske obale srečal številne dobre ljudi. Pa tudi, da bo z denarjem, ki ga je v okviru podviga zbral s pomočjo Društva Mladi Renče Vogrsko in z Rdečim križem, v prihodnjih dneh na morje odšla skupina otrok z Goriške. Medtem pa Nejc, sicer poklicni vojak, že razmišlja o novem podvigu. Nejca Gorjana je po uspešnem podvigu doma pričakala navdušena množica. Foto: Osebni arhiv Nejca Gorjana.
Flišnati klifi oblikujejo značilno krajino slovenske obale. Raztezajo se od meje z Italijo do Hrvaške in so vzdolž celotne Jadranske obale prav pri nas najbolj izraziti. Ponujajo pestrost krajine, omogočajo raznolikost življenja in doživljanje neokrnjene narave v neposredni bližini urbaniziranih središč. Noge si namakajo v morju, glavo si hladijo v gozdu. Tako to nemirno živo krajino opisuje Barbara Vidmar, naravovarstvena svetnica Zavoda za varstvo narave, ki nam je v oddaji predstavila številne zanimivosti klifov. Foto: Lea Širok, Radio Koper
Naravovarstveniki opozarjajo na zaskrbljujoče razmere v Sredozemlju. Po eni strani gre za območje, ki je v svetovnem merilu v samem vrhu po biotski pestrosti, po drugi pa so tu prisotni vse večji pritiski. V prvi vrsti gre za pomorski promet, gosto naseljenost, turizem in onesnaževanje morja. Pritiske lahko zmanjšajo tudi zavarovana območja in parki, so poudarili predstavniki protokola za zavarovana območja in biotsko raznovrstnost Barcelonske konvencije, ki so se srečali v Portorožu. Med drugim so sprejeli slovenski predlog, da bi Strunjanski krajinski park uvrstili na seznam sredozemsko pomembnih območij.
Morje, kdo bo tebe ljubil, ali kaj moramo narediti, da bomo z morjem upravljali bolj učinkovito in da bo pomorstvo na vrhu strateških gospodarskih dejavnosti Slovenije? Konkretne zahteve za spremembe so strokovnjaki na razpravah v Kopru, Izoli in Portorožu zbrali v Deklaraciji 27. maj. Dokument bo ena od osnov za prvi Pomorski prostorski načrt Slovenije, ki ga je začelo pripravljati Ministrstvo za okolje. V oddaji povzemamo glave poudarke razprav, podrobneje pa smo se posvetili nujni standardizaciji pomorskih poklicev in razvoju kadrov s tega področja v praksi.
Naravovarstveni ukrepi imajo dejanske učinke. Zgleden primer tega je glavata kareta, najbolj razširjena vrsta želve v Jadranskem in Sredozemskem morju. Še pred nekaj leti je bila med ogroženimi vrstami, zdaj je v kategoriji najmanj zaskrbljujočih vrst. Več o tem in o življenjskih navadah glavate karete, nam je povedal Matic Jančič, raziskovalec s koprskega Famnita, ki je slovenski partner v projektu Life Euroturtles, v katerem sodelujejo države, kjer živi glavata kareta. V njem raziskovalci in ribiči preizkušajo, ali bi osvetlitev ribiških mrež v morju preprečila, da bi se želve ujele vanje.
Letošnje opozorilo o zaskrbljujočem upadanju raznolikosti življenja, ki ga je maja objavila Medvladna platforma za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES), je enako resno kot vsa predhodna, poudarja tokratni gost oddaje Robert Turk z Zavoda za varstvo narave. Dejstvo je, pojasnjuje Turk, da mora človek nemudoma prenehati pleniti in pustošiti oceane in kopenske vire, sicer bi lahko, kot ugotavlja poročilo, že v nekaj desetletjih izumrl milijon vrst živali in rastlin.
Vlada je letos potrdila desetletni načrt upravljanja Krajinskega parka Strunjan. Strateški dokument zagotavlja nadaljnje ohranjanje in razvoj pomembnega zaščitenega območja slovenske obale. Park po ocenah letno obišče več kot 300 tisoč obiskovalcev. Prav ti so po eni strani največji dejavnik ogrožanja parka, a tudi njegovega ohranjanja. Z letošnjim znatnim proračunom, ki znaša dober milijon evrov, bodo v parku uspeli izvesti ambiciozne načrte. Kakšne, nam je v oddaji predstavil direktor Robert Smrekar.
Tržaški inštitut za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko ima novo raziskovalno ladjo. Z ledolomilcem bodo lahko v prihodnje odkrivali še neraziskane predele polarnih območij. Z ladjo, ki jo v Trstu pričakujejo septembra, bo upravljal inštitut, na razpolago pa bo širši znanstveni skupnosti. Več v oddaji Morje in mi.
Morje se je v zadnjem tednu segrelo za pet stopinj. A le do treh metrov. Globlje pa ima še vedno le 15 stopinj. Prav tja so se odpravili potapljači, ki so sodelovali v čezmejni čistilni akciji. Tudi o tem v oddaji Morje in mi, pripravili so jo Vesna Potočar Godnič, Sandi Škvarč in Tjaša Škamperle
Pred šolsko čolnarno Fakultete za pomorstvo v Portorožu je od konca aprila privezan tudi istrski topo Adria. Repliko tradicionalne lesene enojambornice so gradili trije mojstri ladjedelci iz Izole pod vodstvom Tomija Sinožiča. Gradnjo je omogočil piranski Pomorski muzej, ki je v ta namen pridobil sredstva v okviru projekta Mala barka 2. Botra istrskega topa je Savina Gorišek, jadralka in življenjska sopotnica staroste slovenskega jadralstva pokojnega Mirka Bogića. Savino Gorišek smo povabili tudi na krov naše oddaje.
Piranski akvarij je svojo zbirko več kot 140 vrst morskih organizmov obogatil še z meduzami. V posebej zasnovanem akvariju si je zdaj mogoče od blizu ogledati vrste meduz, ki jih v teh dneh lahko opazimo ob naši obali. Kakšne so, smo se prepričali tudi v naši oddaji.
Neveljaven email naslov