Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Morski travniki, ki rastejo v plitvih obalnih vodah, so eden izmed ekosistemov, ki zagotavljajo hrano in zatočišče številnim morskim organizmom. Prav tako proizvajajo kisik, zmanjšujejo erozijo, shranjujejo ogljik in so obenem pokazatelj dobre kakovosti morja. O tem obiskovalce portoroške plaže odslej ozavešča informacijska tabla, ki so jo na Okolju Piran postavili v sodelovanju z Zavodom YouSea. O pobudi in pomenu morskih travnikov govorimo v tokratni oddaji, v kateri smo prelistali tudi "Ribiški dnevnik od Izole do Savudrije in malo čez", prav posebno knjigo avtorja Marina Sinkoviča, enega zadnjih izolskih ribičev. Preverili smo tudi, kakšno tropsko doživetje načrtujejo v Postojni.
391 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Morski travniki, ki rastejo v plitvih obalnih vodah, so eden izmed ekosistemov, ki zagotavljajo hrano in zatočišče številnim morskim organizmom. Prav tako proizvajajo kisik, zmanjšujejo erozijo, shranjujejo ogljik in so obenem pokazatelj dobre kakovosti morja. O tem obiskovalce portoroške plaže odslej ozavešča informacijska tabla, ki so jo na Okolju Piran postavili v sodelovanju z Zavodom YouSea. O pobudi in pomenu morskih travnikov govorimo v tokratni oddaji, v kateri smo prelistali tudi "Ribiški dnevnik od Izole do Savudrije in malo čez", prav posebno knjigo avtorja Marina Sinkoviča, enega zadnjih izolskih ribičev. Preverili smo tudi, kakšno tropsko doživetje načrtujejo v Postojni.
Lov na kite in delfine danes nima več nobenega tehtnega razloga. Kljub temu nekaj držav še kar vztraja pri komercialnem kitolovu, staroselske skupnosti pa ga zagovarjajo s stališča ohranjanja tradicije. Na Ferskih otokih, ki so del Danske, tako ohranjajo krvavi ritual množičnega lova na kite, oziroma, delfine. Lani, ko so jih samo v enem pogonu pobili več kot 1400, je ta okruten lov, poimenovan Grindadrap, sprožil ostre kritike mednarodne skupnosti. Za njegovo prepoved se zavzema koalicija Stop the Grind. Zahteve za zaščito malih kitov in delfinov je predstavila na plenarnem zasedanju Mednarodne komisije za kitolov, ki je letos potekala v Portorožu. V oddajo pa boste slišali zgodbo avstralskega in italijanskega aktivista iz nevladnih organizacij Surfers for cetaceans in Sea Shepherd, Howiea Cookea in Tommasa de Lorenzija, ki sta s kolegi v Portorožu protestirala proti vsem oblikam kitolova.
Jadranje s tradicionalnimi barkami je med Nizozemci zelo priljubljeno. Skupine prijateljev, sošolcev, izletnikov, sorodnikov običajno najamejo katero od jadrnic in se odpravijo na krajša ali daljša priložnostna potovanja. Zato ni nič čudnega, da ima Nizozemska še vedno veliko in dobro ohranjeno tudi tradicionalno floto. Njen častnik je že dve leti Alen Kolar, absolvent navtične smeri portoroške Fakultete za pomorstvo v Portorožu. Do prihodnje pomladi namerava zaključiti študij in se nato spet vkrcati na katero od večjih tradicionalnih nizozemskih ladij. Ampak to je le del njegovih načrtov. Mladega pomorščaka, ki si brez tradicionalnega pomorstva ne predstavlja več svojega življenja, predstavljamo v tokratni oddaji.
Kako čista sta naša obala in morje? Na videz zelo. V resnici sta vse bolj onesnažena s plastiko in mikroplastiko. To ugotavljajo tudi prostovoljci, udeleženci letošnje akcije Čista obala, ki vsako leto poteka v sklopu največje svetovne prostovoljne čistilne akcije obal, morij in jezer – International Coastal Cleanup. V Krajinskem parku Strujan pa so potapljači očistili del morskega dna v naravnem rezervatu. Vendar vseh odpadkov niso prinesli na kopno. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Podrobneje namreč govorimo prav o okoljskem stanju našega morja in obale, pa tudi širšega Jadrana in Sredozemlja.
Mandrač v Starem Gradu na Hvaru je zadnji vikend septembra napolnilo okrog 60 tradicionalnih bark Jadrana. V slikovito mesto pod Unescovo zaščito so prispele na festival ladij, morja in mornarjev 'Dani u vali'. Posadke so za navdušeno množico turistov in domačinov uprizorile pravi spektakel jadranske pomorske dediščine. Slovenija se je kot letošnja častna gostja predstavila s štirimi barkami. Ena od teh je istrski top Adria, ki ga je piranski Pomorski muzej zgradil v okviru evropskega projekta Mala barka 2. Direktor Franco Juri poudarja, da so sosedje Hrvati zgled oživljanja pomorske dediščine s pomočjo evropskega denarja. In Dani u vali to le potrjujejo. Na Hvaru je bila tudi Lea Širok, ki bo več o vsem povedala v oddaji Morje in mi. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Preplavati svet in obenem spodbujati varovanje okolja. Znanstveno raziskovalno odpravo, na kateri bo v letu dni preplaval 110 tisoč kilometrov po oceanih, načrtuje ultramaratonec in večkratni Guinessov plavalni rekorder Martin Strel. Za podvig je v zadnjih desetih letih večkrat poskusil zbrati dovolj denarja, tokrat verjame, da mu bo uspelo. Naravovarstveno odpravo je nedavno predstavil v Kopru, ko je v okviru akcije Čista obala preplaval 13 kilometrov od Pirana od Kopra, raziskovalci pa so med plovbo jemali vzorce in preverili, koliko mikroplastike je v našem morju. Prek prehranske verige jo po nekaterih ocenah na leto vsak zaužije že za eno bančno kartico. Podrobneje o vsem pa v oddaji.
Na celotnem Jadranu je nujno pospešiti razvoj trajnostnih oblik turizma. Zavarovana območja Nature 2000 in Unesca lahko pri tem odigrajo pomembno vlogo. Kakšno in kako, preizkušajo denimo v Krajinskem parku Strunjan, ki je bil izbran kot eno od osmih pilotnih območij evropskega projekta ProNacul. Eden od vidnih rezultatov so dodatna električna kolesa, s katerimi si obiskovalci lažje ogledajo naravne in kulturne znamenitosti parka ter obiščejo strunjanske kmetije, vključene v projekt.
Staro jedro Pirana ima številne zbiralnike deževnice, ki so meščanom pred prihodom vodovoda zagotavljali pitno vodo. Največji je na Prvomajskem trgu in je še vedno v uporabi kot dodaten vir za čiščenje ulic in gašenje požarov. Pa bi deževnico - razen za pitno vodo -lahko spet uporabljala tudi okoliška gospodinjstva, tako kot v preteklosti? Na to bodo, med drugim, odgovorili raziskovalci koprskega Znanstveno raziskovalnega središča v okviru evropskega projekta za podnebno odpornost SCORE. Piran je namreč eno od desetih evropskih obalnih mest, ki so vanj vključena. Več o tem nam bo v današnji oddaji povedal dr. Peter Kumer. Zgodbe nekaterih piranskih vodnjakov pa nam bo razkrila raziskovalka kulturne dediščine Daniela Paliaga.
Izola je prva med obalnimi mesti priveze v notranjem mandraču namenila izključno za tradicionalna lesena plovila. Pred desetimi leti so namreč prostor za plastične čolne uspeli zagotoviti izven mandrača. Od takrat malo pristanišče v starem jedru bogatijo batane, pasare, pa tudi veliki štilac z imenom Ampelea. Prav lastniki teh plovil so zagotovilo za ohranjanje te pomorske dediščine in njeno predajanje mlajšim generacijam. Eden od njih je Aleksander Kerin, ki je svojo barko Piros zgradil sam. Les, morje in glasba so tudi sicer lajtmotiv njegovega življenja. V oddajo ga je povabila Lea Širok.
Julija letos so v Italiji, ob obali Gradeža, odkrili ostanke neraziskane rimske ladje. Po prvih ocenah bi lahko bila dolga 24 metrov. Najdbo so strokovnjaki že označili kot izjemno pomembno za celoten severni Jadran. Rimsko ladjo so odkrili karabinjerji enote za zaščito kulturne dediščine iz Vidma, ko so bili na enem od rednih obhodov podvodnih arheoloških najdišč na območju gradeške lagune. Delovanje enote, kakor tudi zadnje odkritje, v oddaji predstavlja poveljnik enote, major Lorenzo Pella.
Tokrat smo se lotili težav, ki niso povezane samo z morjem, temveč s celotnim okoljem. Žal ne moremo trditi, da okoljske težave pri nas in v svetu dobro rešujemo. Nasprotno. Zgolj gasimo požare. Julija smo to počeli tudi dobesedno, saj je bil požar na Krasu najobsežnejši v zgodovini Slovenije. Države v Sredozemlju pestita tudi suša in pomanjkanje vode. S podnebnimi spremembami zagotovo ne bo šlo na bolje, temveč če ne ukrepamo, samo strmo navzdol. In kaj lahko storimo, da bi preprečili podobne obširne požare v prihodnosti? Kako naj ob vse pogostejših sušah priskrbimo dovolj pitne vode v slovenski Istri, v Sredozemlju? Katere spremembe potrebuje kmetijstvo, da bomo lahko zagotovili dovolj hrane za vse? Okoljski znanstvenik, dr. Žiga Malek, ki že vrsto let dela na Inštitutu za okoljske študije na Vrije Universiteit v Amsterdamu, med drugim opozarja, da se moramo podnebnim spremembam prilagoditi z novimi, trajnostnimi in dolgoročnimi rešitvami. "Včasih rečejo, da je preveč ljudi. Ne, preveč je predvsem potrošnikov in mesojedcev. Znanstveniki so že pokazali, da bi današnje in tudi prihodnje prebivalstvo lahko nahranili z bolj pravičnim sistemom trgovine in poljedelstva, z manjšo porabo mesa in mlečnih izdelkov ter z zmanjšanjem količin zavržene hrane. Treba je pa spremeniti sistem. Ne bi tukaj kazal na posameznike," je med drugim izpostavil v pogovoru za našo oddajo.
Krajinski park Debeli rtič v ankaranski občini se ponaša s pestro paleto rastlinskih in živalskih vrst v morju, prek 700 jih je. Morsko dno je še vedno dobro ohranjeno in zato ga je treba varovati. Naravovarstveni nadzorniki v Krajinskem parku Debeli rtič pa kljub štiriletnemu opozarjanju in seznanjanju javnosti o zaščiti območja še vedno opažajo, da mnogi ne spoštujejo naravne krajine. Posebnosti krajinskega parka in kje je naravno okolje najbolj ranljivo, bomo predstavili v tokratni oddaji Morje in mi. Po krajinskem parku se je z naravovarstvenimi nadzorniki sprehodila Vesna Potočar Godnič. Foto: Jaka Ivančič
Podnebne spremembe ne trkajo več na naša vrata, so naša nova realnost. Na to nas denimo opozarja največji požar v zgodovini naše države. V slovenski Istri pa na višku turistične sezone primanjkuje pitne vode. Kako so se odzvali hotelirji? Kako goste spodbujajo k varčevanju? Kakšne izboljšave za zmanjšanje njene porabe pripravljajo? Kako s pitno vodo ravnajo potniške ladje? O manjši porabi vode moramo razmišljati vsi. Suše, s pomanjkanjem vode, in požari se bodo ciklično izmenjevali s poplavami, napoveduje dr. She Mackenzie Hawke, avstralska znanstvenica in nekdanja sodelavka koprskega Znanstvenega raziskovalnega središča. Za Piran je s kolegi zasnovala evropski pilotni projekt vnovične uporabe pitne vode. Oddajo je pripravila Lea Širok.
Kapra, Brnistra, Štorta, Hrast in Polžek so imena modrozelenih poti Pirana, ki jih je oblikovala krajinska arhitektka Romana Kačič iz Zavoda Abbakum. Štiri poti po kopnem je povezala z morsko potjo Polžek, ki ponuja potop v izjemno pisan svet našega naravnega spomenika Rta Madona ali piranske Punte. Na tem podvodnem potepu lahko srečamo tako morskega konjička, kot ugorja. Izkušene in neizkušene potapljače vodi tudi inštruktor potapljanja Marjan Makuc iz piranskega Sub-diving centra. Po modrozelenih poteh Pirana smo se sprehodili v tokratni oddaji.
Koralni grebeni so vroče točke pestrosti morskega življenja. Ljudje z njimi delimo tudi skupno grožnjo: segrevanje morja zaradi podnebne krize. Korale iz tropskih morij nas na to opozarjajo že desetletja s pojavom tako imenovanega beljenja. Od leta 2011 se to dogaja tudi našim kamenim koralam, opozarja morski biolog Lovrenc Lipej, ki nam je v tokratni oddaji povedal tudi, kaj imajo skupnega korale in 'rolling stonesi'. Poleg koralnih grebenov pa so za ohranjanje biodiverzitete enako pomembne druge biogene formacije in skalni osamelci. Še posebej, če je dno pretežno muljasto, kot v severnem Jadranu. Italijanski in slovenski znanstveniki so koralne in druge grebene popisali in raziskali v skupnem evropskem projektu Tretamara. O ciljih čezmejnega sodelovanja in pomenu še tesnejšega sodelovanja smo se pogovarjali z morsko biologinjo Martino Orlando Bonaca.
V zadnjih 50 letih je človek spreminjal ekosisteme hitreje in obširneje kot v kateremkoli primerljivem obdobju zgodovine. Kako izboljšati ohranjenost habitatov na območjih Natura 2000, ki so tudi občutljivi na podnebne spremembe, je bil del čezmejnega projekta Eco smart, v katerega so vključili tudi Naravni rezervat Škocjanski zatok, kjer se prepletata slana in sladka voda. Predstavljamo tudi družinsko podjetje, ki v Trstu ohranja več kot stoletno tradicijo predelave morskih spužev.
Drugače kot v preteklosti, se danes povsem zavedamo, da ribolovni viri niso neskončni. Ribe in drugi morski organizmi se zaradi industrijskega ribolova preprosto ne uspejo več naravno obnavljati. Prelov je težava svetovnih razsežnosti, njegove posledice občutijo tudi ribiči in celotna industrija, povezana z ribolovom. Razmere je mogoče omiliti s trajnostnim ribolovom in ozaveščenimi potrošniki, ki uživajo predvsem ribe in morske sadeže lokalnega izvora. Spodbujanju tega je namenjena operacija Dobro za morje - dobro zame, v okviru katere so o trajnostnem ribištvu strokovnjaki in ribiči govorili v Izoli. Nekatere smo povabili v tokratno oddajo. Slišali pa boste še, kaj je na jadranju po Južnem Pacifiku, na poti od Tahitija do Nove Zelandije, doživel mladi Vrhničan Brin Leskovec.
Kopalna sezona je odprta. Z njo tudi kopališča in plaže, z reševalci iz vode in bolj rednim vzdrževanjem površin, predvsem tistih, prek katerih je mogoč vstop v morje. Ob začetku kopalne sezone smo preverili, ali je v Istri morje dovolj dostopno tudi za osebe z gibalnimi oviranostmi. Nekatera kopalna območja že zagotavljajo pripomočke za vstop v vodo, drugje to načrtujejo, a opozarjajo, da je več dejavnikov, ki vplivajo na to, kje in kako postaviti pomagala, kot sta dvigalo za v morje in vodni voziček za na drčo. Nekatere občine so stanje popisale skupaj z nevladnimi organizacijami. O tem, kakšno je stanje, katere novosti gibalno ovirane čakajo letos in kakšne izboljšave še predlagajo, je v tokratni oddaji preverila Mateja Brežan.
Dobrih enajst kilometrov slovenske obale in morja je še naravno ohranjenih. Ostalih 35 je tako ali drugače urbaniziranih. Kljub temu, pritiski po nadaljnjem urejanju obalnega pasu ne pojenjajo. To velja tudi za odsek med Koprom in Izolo. Vse namreč kaže, da se lokalni skupnosti nista odpovedali načrtom, ki jih stroka ocenjuje kot nedopustne. Zakaj je pomembno, da ta naravni odsek morja ohranimo kot prazen in odprt prostor, so številni sogovorniki pojasnili na Dnevu za morje, ki ga je Zavod za varstvo narave že četrtič organiziral ob Svetovnem dnevu oceanov, 8. juniju. Na obalni poti med Izolo in Koprom se jim je pridružila Lea Širok.
Čez tri leta bi Pirančani, ki imajo svoje jeklene konjičke parkirane ob morju in pritlična stanovanja, kjer jim zaradi bližine morja aerosoli čistijo zrak, mirno spali tudi, ko bi vremenoslovci napovedali plimo in južni veter. Tako pa, vsaj zaenkrat kaže, da ne bodo. Piranski svetniki so se namreč odločili, da se odpovejo protipoplavni zaščiti in obenem tudi 14 milijonom evrov iz načrta za okrevanje in odpornost. A vse morda še ni izgubljeno. Župan Đenio Zadkovič se projektu ne namerava kar tako odpovedati. Prvi korak bo zdaj vendarle javna predstavitev idejnega projekta, ki so ga zasnovali trije piranski strokovnjaki. Pogovarjati so se pripravljeni tudi v krajevni skupnosti. V novi civilni iniciativi TOMOP ob vsem upajo, da bodo prebivalci razumeli, da je idejni projekt zgolj osnova za nadaljnje korake pri izgradnji celovite zaščite mestnega jedra pred visokimi vodami, ki jih s segrevanjem morja prinaša podnebna kriza.
Dno Tržaškega zaliva skriva neverjetne zgodbe potopljenih ladij in njihovih posadk. Še v 19. stoletju, ko so v pomorstvu še prevladovale jadrnice, je v tem delu severnega Jadrana brodolom namreč doživela vsaka tretja ladja. To so danes nepredstavljive številke, a spomnimo le, da pomorščaki takrat niso imeli na voljo ne vremenskih napovedi ne radijskih povezav. Številne ladje so na dno brez vsakršnih prič potegnila nenadna neurja z močnim vetrom. In z njimi tudi posadke. Njihove zgodbe že vrsto let zavzeto raziskuje in obuja Koprčan Danijel Germek. Razvozlal je tudi skrivnost najlepše razbitine v slovenskem morju, Stojanove barke. Tudi njeno zgodbo nam je povedal v tokratni oddaji.
Neveljaven email naslov