Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fitoplankton je pomemben del morskega ekosistema. Gre za mikroskopske organizme, ki s pomočjo fotosinteze proizvajajo kisik in so temelj morske prehranjevalne verige. S fitoplanktonom in virusi se ukvarja dr. Timotej Turk Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo - Morske biološke postaje v Piranu. Letos poleti se je v okviru raziskovalnega obiska v Združenih državah Amerike udeležil odprave na oceanografski ladji, ki jo upravlja Univerza na Havajih. Namen odprave je bil raziskati vpliv virusnih okužb na fitoplankton, predvsem kremenastih alg. Kako je potekalo vzorčenje in raziskovanje v ekosistemu kalifornijskega toka, tudi ko morje ni bilo vedno mirno, boste slišali v oddaji.
391 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Fitoplankton je pomemben del morskega ekosistema. Gre za mikroskopske organizme, ki s pomočjo fotosinteze proizvajajo kisik in so temelj morske prehranjevalne verige. S fitoplanktonom in virusi se ukvarja dr. Timotej Turk Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo - Morske biološke postaje v Piranu. Letos poleti se je v okviru raziskovalnega obiska v Združenih državah Amerike udeležil odprave na oceanografski ladji, ki jo upravlja Univerza na Havajih. Namen odprave je bil raziskati vpliv virusnih okužb na fitoplankton, predvsem kremenastih alg. Kako je potekalo vzorčenje in raziskovanje v ekosistemu kalifornijskega toka, tudi ko morje ni bilo vedno mirno, boste slišali v oddaji.
Tokrat smo se na morje odpravili s koprskimi pomorskimi piloti. Naša odločitev ni bila naključna. Eden od pilotov je namreč Andrej Gorup, ki je od ministrstva za okolje letos dobil prvo posebno zahvalo za izjemno požrtvovalnost za varovanje okolja. Aprila lani je s svojim hitrim odzivom uspel preprečiti pomorsko nesrečo in ekološko katastrofo. Vkrcal se je namreč na tanker z dizelskim gorivom, ki se je prehitro bližal koprskemu pristanišču, s pomočjo vlačilcev uspel zmanjšati hitrost in ga obrniti v drugo smer. Gorup je več podrobnosti o tem dogodku in o samem poklicu pomorskega pilota povedal v pogovoru za našo oddajo. Direktor podjetja Piloti Koper, Valter Kobeja, ki v pristanišču zagotavlja pilotažo od leta 1996, pa je pojasnil, kako zaposlene v podjetju usposobijo za poklic, ki je eden ključnih za varnost prometa v pristanišču.
S strunjanskega klifa v Mesečevem zalivu se je nedavno odlomila velika gmota flišnatega materiala. Gre za enega največjih podorov v zadnjih desetletjih. Kot ugotavljajo geologi, obstaja zelo velika verjetnost, da se bo v bližnji prihodnosti zrušil še dodaten del stene. Zato tudi v Krajinskem parku Strunjan znova opozarjajo obiskovalce, naj se ne sprehajajo po obali med rtom Ronek in rtičem Strunjan. Več o samem podoru in teh, sicer naravnih in stalnih procesih na klifu, smo se pozanimali v tokratni oddaji. Eden od naših sogovornikov, profesor geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti, dr. Marko Vrabec, poudarja, da smo z zadnjim dogajanjem doživeli majhen trenutek v dolgi zgodovini strunjanskega klifa. Foto: Marko Vrabec
V oddaji morje in mi želimo predstaviti dejavnosti in storitve, ki so povezane s koprskim pristaniščem, a so pogosto skrite očem javnost. Oskrba ladij je ena takih. Za oskrbo ladij skrbi več podjetij, najdalje družinsko podjetje Olmar, ki je lani vstopilo v 31 leto delovanja. Miha Margon nam bo pojasnil s čim vse oskrbujejo ladje.
Pomorski muzej Sergeja Mašere v Piranu je številne načrte lani uresničil s pomočjo evropskega denarja. Med drugim so muzejske zbirke postale bolj dostopne vsem obiskovalcem. Zgradili so repliko tradicionalne barke istrski topo. V letu 2020 si direktor Franco Juri želi več posluha odločevalcev za varovanje pomorske dediščine. Kot poudarja, edini pomorski muzej v Sloveniji še vedno čaka na priznanje, da je ustanova državnega pomena. Od lokalnih skupnosti pa pričakuje, da bodo del mandračev vendarle namenile za muzej na prostem. V njem bi namreč privez dobile lepotice, ki so nekdaj obvladovale priobalno plovbo vzdolž Istre in na severnem Jadranu. Franca Jurija smo povabili na krov tokratne oddaje.
Poplavljanje morja v novembru in decembru je za slovensko obalo izjemen pojav. Pogostost poplav je bila namreč rekordna v zadnjih šestdesetih letih. Priobalni deli so bili samo novembra poplavljeni kar 16-krat. In to dogajanje že nakazuje dvigovanje gladine Jadranskega morja v prihodnjih desetletjih. V najboljšem primeru bo višja za 30 centimetrov, v najslabšem za cel meter. Po najbolj optimističnem scenariju bo morje poplavljajo vsaj 20-krat pogosteje kot danes, v drugem primeru pa bodo razmere neobvladljive, opozarjajo strokovnjaki. Več o pospešenem dvigovanju morske gladine na globalni ravni in v severnem Jadranu, ki jo prinašajo podnebne spremembe, sta nam v tokratni oddaji povedala Janez Polajnar, vodja oddelka za hidrološke napovedi na ARSU in Matjaž Ličer, oceanograf in fizik, sodelavec ARSA in Morske biološke postaje Piran.
Varovanje morja je stvar celotne javnosti, ne zgolj pristojnih ustanov. Dokler tega ne bomo ozavestili, in se obenem odrekli nadaljnji urbanizaciji, zasipavanju morja, pozidavam plaž, vzpostavljanju podvodnih muzejev, skratka, urejanju morskega prostora, tudi dedek Mraz ne bo pomagal, opozarja Robert Turk, vodja piranske enote Zavoda za varstvo narave. Kot poudarja, v prihodnjem letu nobena od svetovnih držav ne bo dosegla zastavljenega cilja 10 odstotkov zaščitenih morskih območij. In še slabše je z upravljanjem že zaščitenih okolij. O vsem tem smo se z Robertom Turkom pogovarjali v tokratni oddaji Morje in mi. Vprašali smo ga tudi, kaj smo na nacionalni ravni glede varovanja morja naredili pozitivnega, in kaj je tisto, kar se morda ne bi smelo zgoditi.
Vsak, ki si je že ogledal piranski akvarij, je lahko odkril, kako bogato je morsko življenje v sicer majhnem slovenskem morju. V akvariju namreč lahko vidimo kar 140 različnih vrst prebivalcev Jadranskega morja, od alg do rib. Opise večine od teh zdaj najdemo tudi v knjigi Ocean v malem, ki so jo soustvarili dr. Lovrenc Lipej, dr. Manja Rogelja in dr. Borut Mavrič. Kot poudarjajo, je ena pomembnejših vlog akvarija prav ohranjanje biotske pestrosti slovenskega morja. Sicer pa ta ocean v malem, oziroma, piranski akvarij, ki je v pol stoletja prerastel v sodobno znanstveno ustanovo, predstavljamo v tokratni oddaji.
Ogrevanje ozračja, ki je posledica uporabe fosilnih goriv, uničujoče deluje tudi na oceane. Ne le zaradi dviga temperature morja, temveč tudi zaradi tako imenovanega zakisanja, ki je v zadnjem obdobju najbolj pospešeno v Sredozemlju. Takšno morsko okolje ni več ugodno za številne živalske vrste. Prav nasprotno. Več o tem nevarnem dvojčku ogrevanja ozračja nam je za našo oddajo povedala dr. Nina Bednaršek iz kalifornijskega centra za raziskovanje priobalnih voda.
Podnebna kriza zahteva učinkovite trajnostne rešitve za oceane in priobalni prostor. Poplavljanje morja ob visokih plimah postaja vse pogostejše in škoda narašča. Velik problem zdaj že v Sredozemlju predstavlja zakisevanje morja. Tudi za te težave je na ravni Evropske unije potrebno najti celovite ukrepe. V ta namen je pred tremi leti zaživela evropska mreža OceanGov, ki jo omogoča akcija COST. V njej prvič za isto mizo delajo in izmenjujejo znanje znanstveniki, oblikovalci politik in predstavniki nevladnih organizacij. V oddaji Morje in mi smo jih obiskali na četrtem srečanju, ki ga je gostila Morska biološka postaja v Piranu. Odpluli bomo ob 13h30, oddajo pa pripravlja Lea Širok.
V današnji oddaji Morje in mi se odpravljamo v Postojno. Tam namreč dijaki srednje gozdarske in lesarske šole gradijo lesen čoln. To ni prvi čoln, ki ga bodo izdelali na tej šoli, je pa zagotovo prvi, ki bo izdelan skoraj povsem ročno. Na star, tradicionalen način. Štirimetrski čoln, primeren za jadranje in veslanje, gradijo pod budnim očesom profesorjev, in predvsem mentorja Archa Davisa, ki je mednarodno uveljavljeni dizajner in graditelj malih lesenih čolnov. Kako pojejo dleta in drugo ročno orodje v šolski ladjedelnici v Postojni, je preveril Armin Sejarić. Slišali boste tudi, da so poklicni gasilci iz istrske županije, Kopra in Trsta po dveletnem usposabljanju v okviru evropskega projekta NAMIRG zdaj pripravljeni na skupno učinkovito posredovanje pri požarih na ladjah. Sidro bomo dvignili ob 13h30, v oddajo pa vas vabi Lea Širok.
Samo z ribolovom ribiči vse težje preživijo, saj so zaloge številnih prelovljenih ribjih vrst v Jadranskem morju vse manjše. Nazadnje so zasnovali sedem dopolnilnih dejavnosti in zanje, v sodelovanju z Las Istre, uspeli pridobiti milijon evrov nepovratnega denarja iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Za zdaj povejmo le, da bo v Kopru privezana ribja kantina na katamaranu. Druga, na kolesih, bo v slogu street food ponudbe obiskovala prireditve. V piranskem Muzeju školjk bomo lahko v 3D izvedbi občudovali tudi največjega polža. Pomorska šola bo izobraževala ribiče. In številni mali ribiči bodo poleti, v okviru projekta Fisheko, tudi okoljevarstveniki. Na sidriščih bodo namreč med člane posadk delili okolju prijazen jedilni pribor.
V tokratni oddaji boste slišali, kako se prebežniki, s kompasom v roki in neukim krmarjem, na natrpanih "gumenjakih za migranta" odpravljajo v Evropo čez Sredozemsko morje. Prepogosto se zgodi, da ne priplujejo do najbližjih obal Malte, Italije, Španije, Grčije … Po ocenah mednarodne organizacije za migracije je samo letos v Sredozemlju utonilo najmanj tisoč moških, žensk in otrok. Od leta 2014 pa več kot 15 tisoč. Kljub opozorilom, da bo med prebežniki več mrtvih, so Evropske države pred petimi leti ukinile reševalno operacijo Mare nostrum. Klice na pomoč zdaj prevzemajo ladje nevladnih organizacij. Med njimi tudi Ocean Viking organizacije SOS Mediterranee. Njihovo italijansko koordinatorico, Benedetto Collini, ki je bila tudi v reševalnih posadkah, pa smo povabili pred mikrofon. Fotografija: Spletna stran SOS Mediterranee (https://sosmediterranee.it)
Jadrovína je močna, gosta tkanina iz debele preje, ki se uporablja zlasti za jadra. Tako slovar. Danes se za jadra uporabljajo drugi materiali. V tokratni oddaji Morje in mi boste spoznali, kako izdelujejo jadra. Obiskali smo največjo jadrarno v Sloveniji. V Bač pri Materiji je pred dobrim desetletjem Željko Perovič- tudi sam jadralec- iz Kopra preselil podjetje Intervela in ga kasneje povezal s partnerji mednarodne skupine Onesails. Danes v mahjni vasici v občini Hrpelje Kozina na leto izdelajo okoli 2000 jader.
Od junija prihodnje leto bodo ob slovenski obali zaživeli morski prevozi po zgledu Uberja. Če se bomo denimo iz Kopra po morju želeli odpeljati v Piran, ali na Debeli rtič, morda v Sečo ali Izolo, bomo s pomočjo inovativne aplikacije Wayv lahko poiskali ponudnika prevoza in ga naročili. In preko Wayva, ki ga je razvilo podjetje Emigma, bomo prevoz lahko tudi plačali. Za začetek bo v morske prevoze ob slovenski obali vključenih vsaj 25 lastnikov plovil. O razvoju priobalnih prometnih povezav med lastniki plovil in potniki podrobno poročamo v tokratni oddaji Morje in mi.
Kakšno obutev so nosili stari Rimljani? Ob tem vprašanju večina skoraj zagotov pomisli na tipične usnjene rimske sandale. Običajno vojaške. Manj znano pa je, da so Rimljani za prosti čas imeli lesene natikače. Zdaj imamo pri nas tudi njihovo prvo repliko. Zasnovali so jo arheologi Univerze na Primorskem raziskovalci centra za obnovljive vire InnoRenew. Z natikači bodo opremili študente vodiče po Arheološkem parku Simonov zaliv, saj je tam v prvem stoletju pred našim štetjem stala mogočna obmorska rimska vila, s takrat največjim pristaniščem v Istri. Obenem pa raziskovalci razmišljajo, kako bi sodobno prirejene rimske lesene natikače ponudili tudi obiskovalcem.
Uprava za pomorstvo bo čez dobro leto imela sodobno urejen Center za nadzor prometa na morju. Vzpostavili ga bodo v novi stavbi Uprave ob koprskem pristanišču, od koder bodo imeli tudi neposreden pogled na prihode in odhode tovornih ladij. Z infrastrukturo, podprto z najsodobnejšo tehnologijo, bo naša država, poudarjajo strokovnjaki, prva na Jadranu pri zagotavljanju varnosti plovbe. Učinkovitejša bo tudi v primeru onesnaženj. Center so zasnovali v sodelovanju s Fakulteto za pomorstvo in promet. Podrobneje ga predstavljamo v oddaji.
Na Fakulteti za pomorstvo in promet so zadovoljni z letošnjim vpisom. Mladi so se sicer tudi letos odločali predvsem za študij tehnologije prometa in logistike. Na študijskih programih navtike in ladijskega strojništva pa je nekoliko manj vpisanih kot lani. Razloge za to, a tudi, kako srednješolce spodbujajo za študij ladijskega strojništva, nam bo je v oddaji med drugim povedal dekan dr. Peter Vidmar. Ker je funkcijo prevzel z novim študijskim letom, nas je še zanimalo, katere cilje si je zastavil pri vodenju fakultete ljubljanske univerze, ki v Portorožu ponuja programe študija s področja pomorstva.
V tokratni oddaji poudarjamo, da načelna stališča niso dovolj za varovanje življenja v morju. K temu nas je spodbudilo zasipavanje dela morja med Žusterno in Badaševico. Res je, koprska občina je za naložbo zadostila vsem zakonskim zahtevam. A Zavod za varstvo narave opozarja, da je poseg škodljiv. Zakaj, nam je vodja piranske enote Zavoda Robert Turk povedal v oddaji. Bili smo tudi na petkovem podnebnem štrajku. Slišali boste še, kako je aktivistka Greta Thunberg svetovnim voditeljem na vrhu Združenih narodov v New Yorku jasno povedala, naj jih bo sram. Ker je podnebna kriza dejstvo, oni pa še kar ne ukrepajo.
Slovenska obala je po letošnji množični čistilni akciji bistveno bolj čista. Od Ankarana do Pirana je več kot 200 prostovoljcev s priobalnega pasu pobralo okrog 600 kilogramov odpadkov, potapljači pa so jih z dna morskega rezervata v Strunjanu potegnili še dobrih 230 kilogramov. Prvo mesto med odpadki so znova zasedli cigaretni ogorki. Zgolj v dveh urah so jih udeleženci pobrali kar 20.000. Deseta akcija Čista obala je osrednji dogodek letošnjega Tedna sredozemske obale. Ta poteka v vseh štirih obalnih občinah in je segel tudi v obe sosednji državi. V oddaji med drugim poročamo, kako so jubilejno čistilno akcijo nadgradili. Preverili smo, kaj so prednosti in slabosti uporabe morske vode za hlajenje in ogrevanje, ki so jih predstavili v okviru Tedna sredozemske obale. In bili smo v Ankaranu. Na morskem športnem dnevu članov Sončka, Zveze društev za cerebralno paralizo. Foto: Arhiv Čista obala
V tokratni oddaji boste slišali, kako so pristojne službe pripravljene na onesnaženje slovenskega morja, ki bi ga povzročil požar na tovorni ladji. Varovanje okolja je tudi eden od stebrov modre trajnostne rasti. Kako v slovenskem navtičnem sektorju spodbuditi poslovne zamisli, ki bodo učinkovite za podjetja, a bodo naravnane tudi v zaščito okolja in dobrobit družbe, so v okviru projekta razmišljali sodelujoči partnerji iz devetih evropskih držav. Med njimi tudi raziskovalci Fakultete za management in Turistice z Univerze na Primorskem. Prvi konkreten rezultat je denimo nova čistilna naprava v izolski marini. Foto arhiv Marina v Izoli: Nova čistilna naprava v izolski marini
Neveljaven email naslov