Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ste se kdaj spraševali, zakaj moramo v avtu včasih stišati radio, ko parkiramo ali ko se izgubimo in iščemo pravo smer? V tokratni rubriki bomo pozornost namenili deljeni pozornosti. Koliko stvari naenkrat pravzaprav lahko počnemo? Ali usmeritev pozornosti na poslušanje res vpliva na sprejemanje informacij v vidni skorji? Obstajajo pri takšni »večopravilnosti« razlike med moškimi in ženskami možgani? Za odgovore priporočamo usmerjeno pozornost- na Prvi program, v četrtek ob 7.35. Gostja bo: mag. Sanja Šešok z nevrološke klinike. Pripravlja: Peter Močnik.
Ste se kdaj spraševali, zakaj moramo v avtu včasih stišati radio, ko parkiramo ali ko se izgubimo in iščemo pravo smer? V tokratni rubriki smo pozornost namenili deljeni pozornosti.
Koliko stvari naenkrat pravzaprav lahko počnemo? Ali usmeritev pozornosti na poslušanje res vpliva na sprejemanje informacij v vidni skorji? Pogovarjali smo se s Sanjo Šešok, klinično psihologinjo z Nevrološke klinike v Ljubljani.
»V tistem trenutku, ko parkiramo avto, nam zagotovo glasba ni najpomembnejša. Pomembno je, da se osredotočimo le na eno pomembno nalogo. Omejen obseg pozornosti nam preprečuje, da bi lahko kvalitetno opravljali dve različni stvari hkrati.«
Obstajajo pri takšni »večopravilnosti« razlike med moškimi in ženskami možgani?
»Kljub temu, da v vsakdanjem življenju morda opazimo kdaj pa kdaj, da smo ženske vseeno nekako boljše v tem pa raziskave žal tega ne potrjujejo. Seveda pa poudarjam, da so individualne razlike lahko zelo velike. Se pa kaže trend, da moški lažje manipulirate z več informacijami, če so te vidno prostorske in ste boljši v tem, ženske pa lažje manipuliramo z besednim gradivom.«
Vsak zvočni dražljaj iz okolja pa ob usmerjeni pozornosti na ostale čute ne vpliva enako. V ZDA so med vozniki opravili raziskavo o tem, katera skladba jim pri vožnji vozila najbolj ustreza oziroma najbolj pozitivno vpliva na osredotočenost na vožnjo in katera najmanj. Za najbolj neugodno so v največjem odstotku izbrali skladbo Who let the dogs out zasedbe Baha Man:
Skladba, ki je ne bi utišali niti ob najbolj zahtevnih vozniških manevrih in ki najbolj pozitivno vpliva na vožnjo pa je po mnenju anketiranih Don`t stop believing zasedbe Journey:
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ste se kdaj spraševali, zakaj moramo v avtu včasih stišati radio, ko parkiramo ali ko se izgubimo in iščemo pravo smer? V tokratni rubriki bomo pozornost namenili deljeni pozornosti. Koliko stvari naenkrat pravzaprav lahko počnemo? Ali usmeritev pozornosti na poslušanje res vpliva na sprejemanje informacij v vidni skorji? Obstajajo pri takšni »večopravilnosti« razlike med moškimi in ženskami možgani? Za odgovore priporočamo usmerjeno pozornost- na Prvi program, v četrtek ob 7.35. Gostja bo: mag. Sanja Šešok z nevrološke klinike. Pripravlja: Peter Močnik.
Ste se kdaj spraševali, zakaj moramo v avtu včasih stišati radio, ko parkiramo ali ko se izgubimo in iščemo pravo smer? V tokratni rubriki smo pozornost namenili deljeni pozornosti.
Koliko stvari naenkrat pravzaprav lahko počnemo? Ali usmeritev pozornosti na poslušanje res vpliva na sprejemanje informacij v vidni skorji? Pogovarjali smo se s Sanjo Šešok, klinično psihologinjo z Nevrološke klinike v Ljubljani.
»V tistem trenutku, ko parkiramo avto, nam zagotovo glasba ni najpomembnejša. Pomembno je, da se osredotočimo le na eno pomembno nalogo. Omejen obseg pozornosti nam preprečuje, da bi lahko kvalitetno opravljali dve različni stvari hkrati.«
Obstajajo pri takšni »večopravilnosti« razlike med moškimi in ženskami možgani?
»Kljub temu, da v vsakdanjem življenju morda opazimo kdaj pa kdaj, da smo ženske vseeno nekako boljše v tem pa raziskave žal tega ne potrjujejo. Seveda pa poudarjam, da so individualne razlike lahko zelo velike. Se pa kaže trend, da moški lažje manipulirate z več informacijami, če so te vidno prostorske in ste boljši v tem, ženske pa lažje manipuliramo z besednim gradivom.«
Vsak zvočni dražljaj iz okolja pa ob usmerjeni pozornosti na ostale čute ne vpliva enako. V ZDA so med vozniki opravili raziskavo o tem, katera skladba jim pri vožnji vozila najbolj ustreza oziroma najbolj pozitivno vpliva na osredotočenost na vožnjo in katera najmanj. Za najbolj neugodno so v največjem odstotku izbrali skladbo Who let the dogs out zasedbe Baha Man:
Skladba, ki je ne bi utišali niti ob najbolj zahtevnih vozniških manevrih in ki najbolj pozitivno vpliva na vožnjo pa je po mnenju anketiranih Don`t stop believing zasedbe Journey:
V tokratni rubriki rdečo preprogo pripravljamo za pomembne igralke, ki so bile dolga leta v ozadju. Za nevrone je prav gotovo slišal že vsak od nas. Kaj pa celice glija? Kaj je to? Zakaj so pomembne za naše možgane in kako delujejo? Danes je že znano, da ne opravljajo samo "gospodinjskih del" ampak imajo ključno vlogo procesih kot so hitrost dihanja, uravnavanje cikla spanje/budnosti, učenje in tvorba spomina. Od mitov o številčnosti do možganov Alberta Einsteina. Z nami bo: doc. dr. Nina Vardjan.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat se odpravljamo malce višje. Glede na to, da je ravno v preteklem tednu minilo 40 let od vzpona na prvi slovenski osemtisočak, smo tokratno rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon poimenovali kar "Možgani na Makaluju". Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, vendar pa ostaja še mnogo odprtih vprašanj. Kaj se torej dogaja z našimi možgani, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika? Kakšno vlogo ima pri tem aklimatizacija in zakaj ni mogoče imeti univerzalnega pojasnila? V radijski bazni tabor smo povabili doktorja Simona Brezovarja, nevropsihologa z ljubljanske Nevrološke klinike, ki se je pred nekaj leti tudi sam podal na raziskovalni odpravi na Elbrus (5.642 m) in Muztagh Ato (7546m). Pripravlja : Mojca Delač.
Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov