Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Več jezikov znaš, več veljaš", pravi znani rek. Kako ste kaj s tujimi jeziki? Zakaj se jih nekateri ljudje zlahka naučijo celo več, spet drugi pa imajo pri tem težave? Znanstveniki na to še nimajo pravega odgovora. Individualne razlike pa so le eno izmed vprašanj, ki ostajajo izziv nevroznanstvenikom in kognitivnim psihologom, ko preučujejo "večjezične možgane". Katera omrežja so aktivna pri učenju maternega jezika in drugega oziroma tretjega jezika? Se možgani večjezičnih oseb kaj razlikujejo od enojezičnih? In kaj ima pri tem starost? Na ta in druga vprašanja bomo odgovore iskali v četrtkovi jutranji rubriki Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Z nami bosta prof. dr. Alison Mackey (Georgetown University, ZDA) in prof. dr. Narly Golestani (Laboratorij za možgane in jezik, Ženeva, Švica). Pripravlja: Mojca Delač.
»Več jezikov znaš, več veljaš«, pravi znani rek. Kako ste kaj s tujimi jeziki? Zakaj se jih nekateri ljudje zlahka naučijo celo več, spet drugi pa imajo pri tem težave? Znanstveniki na to še nimajo pravega odgovora. Individualne razlike pa so le eno izmed vprašanj, ki ostajajo izziv nevroznanstvenikom in kognitivnim psihologom, ko preučujejo »večjezične možgane«. Na iskanje odgovorov smo se odpravili v tokratni rubriki!
Tako kot nam znanje tujih jezikov lahko pomaga pri lažjem navezovanju stikov, torej tudi tkanje družbenih omrežij, pa so pri tem seveda aktivna tudi omrežja v naših možganih. In to, pri večini, predvsem tista v levi možganski polobli. Kot je za našo oddajo pojasnila prof. dr. Narly Golestani (Laboratorij za možgane in jezik, Ženeva, Švica), so ugotovili, da so
“pri primerjanju možganskih aktivnosti med enojezičnimi in večjezičnimi posamezniki našli nekaj razlik v slušni skorji ter nekaj drugih delih jezikovnega omrežja v naših možganih”
Kot je pojasnila Golestanijeva, večina raziskav z možganskim slikanjem kaže, da so, ko obvladamo drugi ali tretji jezik, aktivni isti predeli možganov kot pri prvem jeziku. Nekatere razlike obstajajo samo pri posebnih jezikih, kot je na primer kitajščina, ki je tonski jezik.
V tem primeru se vključijo tudi drugi centri v možganih, bolj aktivni pa so tudi deli odgovorni za jezikovno procesiranje:
“Vključi se še desna polobla, prav tako pa tudi področja, ki niso nujno lingvistična. Denimo za pozornost, izvršilne funkcije, delovni spomin in tako naprej”.
Prof. dr. Alison Mackey (Georgetown University, ZDA) je pri vplivu starosti poudarila, da igra ta pomembno vlogo pri učenju drugega jezika, sploh če ga želimo obvladati kot izvirni govorci.
“To pa ne pomeni, da tudi malo starejši otroci in odrasli ne bi mogli biti dobri govorci drugega jezika, vendar se morajo bolj potruditi, da zvenijo kot izvirni govorci. Prav starejši pa imajo na primer prednost, ko pride do vzorcev v slovnici.”
Za preklapljanje med jeziki je zadolženo področje za izvršilne funkcije v naših možganih. Prof. dr. Narly Golestani:
“ljudje, ki so večjezični, imajo ta sistem bolj razvit. Četudi jim ni potrebno preklapljati ves čas in vsak dan, pa vedno, ko govorijo v drugem jeziku, zraven na nek način zavirajo prvi jezik. Tudi ta ‘zaviralni sistem’ je v možganih večjezičnih ljudi bolj izurjen. “
Prof. Mackey je soavtorica knjige Bilingual Edge (2007), ki govori o tem, kako in kdaj otroka naučiti dveh jezikov in kaj to pomeni za njegov razvoj:
“Glavna sprememba od izida knjige je to, da so vmes izšle številne druge, s podobno temo. Mislim, da jih je pet ali šest in vse so enako dobre. S tem je za starše dostopnih več informacij. Še ena velika sprememba, ki sem jo opazila, pa je tudi vedno večji pomen nevrolingvistike in nevroloških meritev. Zanimiva je tudi sprememba v načinu učenja. V teh letih od izida, so se na primer razmahnili pametni telefoni, aplikacije, strojna oprema. Otrokom tako elektronske naprave omogočajo veliko več dostopa do drugega jezika.”
V oddaji lahko slišite še več o tem, med drugim pa tudi odgovore na vprašanje, kako večjezičnost vpliva na razvoj Alzheimerjeve bolezni in zakaj gre nekaterim učenje tujih jezikov veliko boljše kot drugim!
476 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
"Več jezikov znaš, več veljaš", pravi znani rek. Kako ste kaj s tujimi jeziki? Zakaj se jih nekateri ljudje zlahka naučijo celo več, spet drugi pa imajo pri tem težave? Znanstveniki na to še nimajo pravega odgovora. Individualne razlike pa so le eno izmed vprašanj, ki ostajajo izziv nevroznanstvenikom in kognitivnim psihologom, ko preučujejo "večjezične možgane". Katera omrežja so aktivna pri učenju maternega jezika in drugega oziroma tretjega jezika? Se možgani večjezičnih oseb kaj razlikujejo od enojezičnih? In kaj ima pri tem starost? Na ta in druga vprašanja bomo odgovore iskali v četrtkovi jutranji rubriki Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Z nami bosta prof. dr. Alison Mackey (Georgetown University, ZDA) in prof. dr. Narly Golestani (Laboratorij za možgane in jezik, Ženeva, Švica). Pripravlja: Mojca Delač.
»Več jezikov znaš, več veljaš«, pravi znani rek. Kako ste kaj s tujimi jeziki? Zakaj se jih nekateri ljudje zlahka naučijo celo več, spet drugi pa imajo pri tem težave? Znanstveniki na to še nimajo pravega odgovora. Individualne razlike pa so le eno izmed vprašanj, ki ostajajo izziv nevroznanstvenikom in kognitivnim psihologom, ko preučujejo »večjezične možgane«. Na iskanje odgovorov smo se odpravili v tokratni rubriki!
Tako kot nam znanje tujih jezikov lahko pomaga pri lažjem navezovanju stikov, torej tudi tkanje družbenih omrežij, pa so pri tem seveda aktivna tudi omrežja v naših možganih. In to, pri večini, predvsem tista v levi možganski polobli. Kot je za našo oddajo pojasnila prof. dr. Narly Golestani (Laboratorij za možgane in jezik, Ženeva, Švica), so ugotovili, da so
“pri primerjanju možganskih aktivnosti med enojezičnimi in večjezičnimi posamezniki našli nekaj razlik v slušni skorji ter nekaj drugih delih jezikovnega omrežja v naših možganih”
Kot je pojasnila Golestanijeva, večina raziskav z možganskim slikanjem kaže, da so, ko obvladamo drugi ali tretji jezik, aktivni isti predeli možganov kot pri prvem jeziku. Nekatere razlike obstajajo samo pri posebnih jezikih, kot je na primer kitajščina, ki je tonski jezik.
V tem primeru se vključijo tudi drugi centri v možganih, bolj aktivni pa so tudi deli odgovorni za jezikovno procesiranje:
“Vključi se še desna polobla, prav tako pa tudi področja, ki niso nujno lingvistična. Denimo za pozornost, izvršilne funkcije, delovni spomin in tako naprej”.
Prof. dr. Alison Mackey (Georgetown University, ZDA) je pri vplivu starosti poudarila, da igra ta pomembno vlogo pri učenju drugega jezika, sploh če ga želimo obvladati kot izvirni govorci.
“To pa ne pomeni, da tudi malo starejši otroci in odrasli ne bi mogli biti dobri govorci drugega jezika, vendar se morajo bolj potruditi, da zvenijo kot izvirni govorci. Prav starejši pa imajo na primer prednost, ko pride do vzorcev v slovnici.”
Za preklapljanje med jeziki je zadolženo področje za izvršilne funkcije v naših možganih. Prof. dr. Narly Golestani:
“ljudje, ki so večjezični, imajo ta sistem bolj razvit. Četudi jim ni potrebno preklapljati ves čas in vsak dan, pa vedno, ko govorijo v drugem jeziku, zraven na nek način zavirajo prvi jezik. Tudi ta ‘zaviralni sistem’ je v možganih večjezičnih ljudi bolj izurjen. “
Prof. Mackey je soavtorica knjige Bilingual Edge (2007), ki govori o tem, kako in kdaj otroka naučiti dveh jezikov in kaj to pomeni za njegov razvoj:
“Glavna sprememba od izida knjige je to, da so vmes izšle številne druge, s podobno temo. Mislim, da jih je pet ali šest in vse so enako dobre. S tem je za starše dostopnih več informacij. Še ena velika sprememba, ki sem jo opazila, pa je tudi vedno večji pomen nevrolingvistike in nevroloških meritev. Zanimiva je tudi sprememba v načinu učenja. V teh letih od izida, so se na primer razmahnili pametni telefoni, aplikacije, strojna oprema. Otrokom tako elektronske naprave omogočajo veliko več dostopa do drugega jezika.”
V oddaji lahko slišite še več o tem, med drugim pa tudi odgovore na vprašanje, kako večjezičnost vpliva na razvoj Alzheimerjeve bolezni in zakaj gre nekaterim učenje tujih jezikov veliko boljše kot drugim!
Maj je mesec, ki je bržkone napisal največ ljubezenskih pesmi, ko trava raste še toliko glasneje in ko imajo možgani veliko dela z metulji v trebuhu. V štirih majskih epizodah Možganov na dlani, pa bo šla ljubezen skozi .. nevrone. Kakšne izzive jim prinese? Najprej bomo o tem vprašali Bredo Jelen Sobočan, psihiatrinjo in psihoterapevtko. Pripravlja: Mojca Delač.
Vsem se nam je že kdaj zgodilo. Ko smo sedeli, ležali, prekrižali noge, se naslonili na roko, ... čez nekaj časa se je pojavil čuden občutek, ki ga orišemo kot, da nam "zaspi noga ali roka". Ampak- zakaj se to zgodi? Kot pripoveduje doc. dr. Blaž Koritnik, predstojnik Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo, je mogoče nekoliko zmotno prepričanje, da je glavni vzrok za to, da ni dovolj krvi,ker pritisnemo na neko žilo. V resnici je motena prekrvavitev perifernega živčevja. Več o tem pa v tokratni epizodi! Pripravlja: Mojca Delač.
Praznični dnevi so za marsikoga pomenili, da si je privoščil kakšen priboljšek več kot sicer. Ponekod so bile mize polne dobrot. Siti ste sedeli z družbo, pa vas je še kar zamikalo, da ste vzeli tisti čudoviti kos potice, ali pa šunke, ali pa … Zakaj rečemo, da »jemo z očmi?« Ali pa – »same oči so me bile, pa sem se napokala do onemoglosti?« Odgovarja prof. dr. Charles Spence, profesor eksperimentalne psihologije na Univerzi Oxford v Veliki Britaniji in vodja laboratorija za čezmodalno raziskovanje. Če poslušate tokratno epizodo lačni, morda vpliva na to, da vam začne kruliti po želodcu. Tudi zvok imam namreč svojo moč. Pripravlja: Mojca Delač.
11. aprila leta 1755 se je v Shorditchu v Londonu rodil angleški kirurg, lekarnar, paleontolog in politični aktivist, dr. James Parkinson. Njegovo ime je za vselej ujeto v medicinskem izrazoslovju, saj je leta 1817 kot prvi opisal znake bolezni, ki jo je pozneje Jean Martin Charcot poimenoval po njem – Parkinsonova. 11. april je svetovni dan te bolezni in tokrat bomo znova dodali drobce k znanju in razumevanju. Pri tem nam bo znova pomagal dr. Dejan Georgiev, z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Zanima nas, kaj je črna snov, zakaj pri Parkinsonovi bolezni prihaja do vidnih halucinacij, ali je res povezana s pesticidi in zakaj skozi želodec ne gre samo ljubezen, ampak je naše črevesje v marsičem povezano tudi s tokratno temo? Pripravlja: Mojca Delač.
Pet marčevskih četrtkov je oddaja Možgani na dlani, ki se je tematsko znova pridružila Tednu možganov, raziskovala, kakšna je povezava med možgani in drugimi deli telesa. In velikokrat v četrtkovih jutrih slišimo tudi, kako samoumevno pogosto jemljemo čudovitost zmožnosti našega živčevja, dokler nam kaj ne zagode. Ker je 7. april svetovni dan zdravja, si tokrat vzamemo nekaj minut za možgane, ki pokajo od zdravja. Pri tem nam bo pomagala prof. dr. Maja Bresjanac iz projekta Zdrava glava, tudi vodja laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja na Inštitutu za patološko fiziologijo.
V peti, zadnji epizodi v seriji Od glave do pet, v kateri smo raziskovali pisani svet sodelovanja možganov in drugih delov telesa, bomo naše podobe "postavili na ogled". Kdaj v razvoju možganov ti omogočijo, da v gledalu prepoznamo sebe? Kaj pa na fotografijah sebe, ko smo bili malo mlajši? In kdaj nam naši možgani lahko, zlasti v jeseni življenja, ponagajajo, da sami sebe v ogledalu ne prepoznamo? O tem z asist. dr. Kajo Hacin Beyazoglu (Oddelek za psihologijo, FF UL) in prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom (Nevrološka klinika, Medicinska fakulteta UL). Pripravlja: Mojca Delač.
Gotovo ste že slišali rek, da vaja dela mojstra. Mojstrijo se tudi povezave med možgani in mišicami pri različnih dejavnostih, kjer oboje uporabljamo. Na primer v boksu. Zakaj je to pomembno? Katera možganska omrežja pri tem sodelujejo? Kaj je (nevro)mišični spomin? Kako dolgo si naše mišice kaj zapomnijo? O vsem tem z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom in boksarskim trenerjem Sašo Taranišem. Pripravlja Mojca Delač.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
"Človek se že od nekdaj sprašuje: "Kaj je moja najvišja zavest, duša, jaz?" Mnogi trdijo, da je to sinhronizacija posameznih delov možganov med seboj. Obstajajo pa tudi sodobni nevroznanstveniki, ki trdijo, da obstaja še stopnja više. Da obstajajo določene situacije, kjer se možgani večih ljudi lahko sinhronizirajo in nastopi višja zavest". Prof. dr. Zvezdan Pirtošek je pokukal v sinhronizirana omrežja, o katerih vedno več ve tudi meroslovje. Za to smo poklicali na Fakulteto za elektrotehniko prof. dr. Gregorja Geršaka, ki ga sinhroniziranje fizioloških odzivov več ljudi, tudi, če niso v isti sobi, vedno bolj raziskovalno navdušuje. Luka Hvalc in Mojca Delač sta se v posebni skupni epizodi ustavila tudi na bazenu Fakultete za šport, kjer trenirajo umetnostne (sinhrone) plavalke Kluba Katalina. Seveda tudi one dobro vedo, da sinhronost in usklajenost nista samoumevni in poleg občutka zahtevajo veliko treninga.
Kako se počutite v svoji koži? Tokrat gremo v svet, ki se mu s strokovnim izrazom reče piloerekcija. Še niste slišali? Pa gotovo poznate! Kurja polt je pravzaprav odziv dlačic po površini našega telesa na skrčenje majhnih mišic, ki jih oživčuje simpatično živčevje. O tem se bomo v drugem delu serije Od glave do pet pogovarjali s prof. dr. Majo Bresjanac. Pripravlja Mojca Delač.
V prvi epizodi serije Od glave do pet se sprašujemo – zakaj mežikamo? In kaj imajo s tem naši možgani? Z odgovori nam pomaga nevrolog, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pripravlja: Mojca Delač.
21. februarja smo praznovali svetovni dan maternega jezika, v tokratni epizodi Možganov na dlani pa se bomo posvetili učenju drugega (tujega) jezika. So si mehanizmi pri učenju v možganih podobni kot pri prvem? Kdaj se je smiselno začeti učiti tuj jezik? Kaj pa znakovni jezik? In zakaj se zdi, da gre poliglotom učenje lažje z jezika? O vsem tem s prof. dr. Najo Ferjan Ramirez z Univerze Washington v Seattlu. Avtorica oddaje: Mojca Delač.
Gremo na tekmo? V teh časih to pomeni, da prižgemo radio ali televizijo, ampak…saj veste, kako to gre. Vzdušje, navijanje, pričakovanje, jeza, razočaranje, sreča in evforija ob uspehih. Če gre za velika tekmovanja, kot so olimpijske igre, še toliko bolj. Cel spekter občutkov lahko doživijo možgani navijačev, ki pa seveda lahko vplivajo na možgane športnikov. Kako? O tem z doktorsko študentko sociokulturne psihologije na Univerzi v Neuchatelu v Švici, Hano Hawlina in športno psihologinjo na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, prof. dr. Tanjo Kajtna. Pripravlja: Mojca Delač.
Parkiranje je za marsikoga jutranja rutina. Rutina, ki je lahko preprosta, lahko pa zahteva pravi logistično-načrtovalni podvig in dobre živce. Kaj vpliva na to, kje parkirate svoje vozilo? Recimo, ko greste v nakupovalno središče? Parkirate raje bolj stran, kjer ni gneče, da na avtomobilu ne ostane kakšen spominek sosedovih vrat, ali pa parkirno mesto poiščete ob vozilih, ki so že tam? No, včasih izbire niti ni veliko in takrat je odločitev lažja, parkiraš tam, kjer lahko. V Možganih na dlani smo dobili vprašanje poslušalca, ki ga je zanimalo prav to – zdi se mu, pravi, da ljudje parkirajo avtomobile “na kupu”, čeprav je parkirišče prazno. Z odgovorom pomaga prof. Greg Marsden, ki raziskuje in predava na Inštitutu za študije o transportu na Univerzi v Leedsu. Za dobro jutro, pravi, mu ni bilo treba parkirati. Pripravlja: Mojca Delač.
O vidnem zaznavanju in pomenu pozornosti v športu smo se z doc. dr. Jernejem Roškerjem s Fakultete za vedo o zdravju Univerze na Primorskem že pogovarjali pred meseci v eni naših epizod. Tokrat pa se bomo posvetili športu, ki je v zadnjih tednih v ospredju zaradi manj športnih razlogov. Kakšne izzive imajo torej možgani, ki igrajo tenis? Pripravlja Mojca Delač.
Megleni zimski dnevi niso prijetni, prav tako pa še zdaleč ni prijetno stanje, ki je dobilo ime prav po tem vremenskem pojavu. Možganska megla ima različne simptome in različne vzroke. Možgansko meglo sta nam razjasnili dr. Maša Čater in mag. Anica Prosnik Domjan. Pripravlja: Mojca Delač.
"Kako zanimivo bi bilo 'pokukati' v možgane Magnusa Carlsena," je ob pripravah na tokratno epizodo dejal dr. Simon Brezovar, klinični psiholog, ki rad ob prostem času odigra kakšno partijo šaha, še bolj pa ga s strokovnega vidika zanima, "kakšni mentalni procesi se odvijajo v možganih velemojstrov, da igrajo na tako vrhunskem nivoju". Raziskave igralcev šaha pa so ugotovile nekaj zelo zanimivega, kar nas bo odpeljalo do omrežja v možganih, ki je tesno povezano z zaznavanjem obrazov. Imenuje se fuziformni gyrus. Kako se spreminja in odziva na prepoznavanje šahovskih partij v primerjavi s prepoznavanjem obrazov? Kako se pri tem razlikujejo novinci v šahu v primerjavi z mojstri? Koliko je prirojenega talenta in kakšno vlogo pri genialnosti nosi trening? In česa se lahko naučimo iz primera sester Polgar? Vse to v tokratni epizodi! Pripravlja: Mojca Delač.
Leto, od katerega se poslavljamo, je prineslo tudi 300. epizodo Možganov na dlani, kar smo zaznamovali v posebnem jutru 28. oktobra, ko je slavil tudi radio. Na kavo z možgani v naš radijski studio so prišli tisti, katerih možgane pogosto povabimo k sodelovanju, saj so na svojih področjih vrhunski strokovnjaki. Tokrat bomo slišali zbirko njihovih misli in želja za ta naš organ: Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, Breda Jelen Sobočan, doc. dr. Blaž Koritnik, izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, prof. dr. Maja Bresjanac. Pripravlja Mojca Delač.
Decembra smo zaradi okraševanja, priprave oziroma peke dobrot in obdarovanj najbližjih verjetno še bolj kot po navadi obremenjeni z odločitvami pri nakupovanju. Kakšni so mehanizmi odločanja, ki se v možganih dogajajo, ko se znajdemo med policami v trgovini in trgovskih centrih, je preverila Darja Pograjc.
Že kar tradicionalno jih bomo takole ob koncu leta malo »začinili«. Ob cimetu in ingverju, se tokrat lotevamo … kurkume! Z nami bo prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete. Ste vedeli, da ima kurkumin potrjene antioksidativne in protivnetne lastnosti? Kaj bi to lahko pomenilo za različne nevrodegenerativne bolezni? Se slišimo ob 7.35. Pripravlja: Mojca Delač.
Neveljaven email naslov