Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Znanje in odkritja s področja nevroznanosti se v zadnjem desetletju vse bolj povezujejo tudi z drugimi disciplinami, kot je na primer ekonomija. V tokratni oddaji Možgani na dlani se bomo podali v svet nevromarketinga. Kako lahko poznavanje miselnih procesov posameznika- potrošnika vpliva na razvoj oglaševalskih elementov? Eden od vodilnih raziskovalcev na tem področju, ki naj bi tudi prvi uporabil izraz nevromarketing, je prof. Ale Smidts z univerze Erasmus v Rotterdamu. Pridružil se nam bo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
Znanje in odkritja s področja nevroznanosti se v zadnjem desetletju vse bolj povezujejo tudi z drugimi disciplinami, kot je na primer ekonomija. Kako lahko poznavanje miselnih procesov posameznika- potrošnika vpliva na razvoj oglaševalskih elementov?
Eden od vodilnih raziskovalcev na tem področju, ki naj bi tudi prvi uporabil izraz nevromarketing, je prof. Ale Smidts z univerze Erasmus v Rotterdamu. Pridružil se nam je v tokratni oddaji.
Prof. Smidts je uvodoma pojasnil:
“Nevromarketing pravzaprav uporablja nevroznanstveno znanje in metode za boljše razumevanje potrošnikovega odločanja. S tem se naučimo tudi več o tako imenovanem ‘marketinškem stimulusu’ oziroma kvaliteti oglasov. Z uporabo teh znanj torej lahko na primer ugotavljamo, kateri oglasi so bolj učinkoviti kot drugi. Potrošniška nevroznanost je pravzaprav izraz za enako stvar, le da se ta večkrat uporablja znotraj akademskih krogov, nevromarketing pa v praksi. Potem je tu še izraz nevroekonomija, kar je širše področje. Preučuje namreč, kako se ljudje odločajo med produkti oziroma različnimi možnostmi. Nevromarketing pa je torej uporaba teh znanj na področju oglaševanja”.
V marketingu skušajo razumeti potrošnika, in sicer s pomočjo najrazličnejših metod. Od anket, vprašalnikov, do drugih. Preučujejo, koliko si zapomnimo o določenem oglasu, kaj nam je všeč in kaj ne. V znanosti obstajajo različne teorije o tako imenovani potrošniški izbiri. S povezovanjem ekonomije, psihologije, nevroznanosti in marketinga pa vse skupaj dobiva še nove razsežnosti. Tehnologije, ki jih uporabljajo, pa so različne. Od funkcijske magnetne resonance do tako imenovanega EEG-ja. S pomočjo sodobnejših metod lahko preučujejo tudi procese, ki jih do zdaj niso mogli. In katera možganska omrežja jih še posebej zanimajo? Prof. Smidts:
“Za nas je najpomembnejše tako imenovano omrežje za nagrajevanje in vrednotenje v naših možganih. Kakšnih 10,15 let nazaj nevroznanstveniki niso vedeli, kako ljudje ovrednotijo določeno možnost. Zdaj to bolje poznamo. Poznamo torej možganska omrežja, ki so aktivna, ko vidimo določen produkt ali znamko in ji pripišemo nek pomen. Druga možganska omrežja, pomembna za nevromarketing, pa so omrežja za pozornost, spomin, čustva, ter nekaj, kar bi poimenoval »socialna omrežja« v naših možganih. Ta so na primer odgovorna za to, kako delimo svoje ideje z drugimi ali kako drugi vplivajo na nas”.
Zaenkrat so se v raziskovanju predvsem osredotočili na “povprečnega posameznika”. Za preučevanje razlik med posamezniki bi, je pojasnil prof. Smidts, namreč potrebovali večje vzorce. So pa že prišli do nekaterih pomembnih ugotovitev o vplivu starosti.
“Prihodnost vidim v teh bolj sofisticiranih metodah analize podatkov in preučevanja možganskih aktivnosti. Če želimo na primer preučevati emocije- jezo, presenečenje, srečo- ali če želimo preučevati zelo specifične odzive na določene znamke, potem moramo znati pogledati na razpršena omrežja možganskih aktivnosti. Z modernimi metodami bo to tudi zares možno”.
Več in podrobneje pa v oddaji!
Prevode je bral: Aleksander Golja
483 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Znanje in odkritja s področja nevroznanosti se v zadnjem desetletju vse bolj povezujejo tudi z drugimi disciplinami, kot je na primer ekonomija. V tokratni oddaji Možgani na dlani se bomo podali v svet nevromarketinga. Kako lahko poznavanje miselnih procesov posameznika- potrošnika vpliva na razvoj oglaševalskih elementov? Eden od vodilnih raziskovalcev na tem področju, ki naj bi tudi prvi uporabil izraz nevromarketing, je prof. Ale Smidts z univerze Erasmus v Rotterdamu. Pridružil se nam bo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
Znanje in odkritja s področja nevroznanosti se v zadnjem desetletju vse bolj povezujejo tudi z drugimi disciplinami, kot je na primer ekonomija. Kako lahko poznavanje miselnih procesov posameznika- potrošnika vpliva na razvoj oglaševalskih elementov?
Eden od vodilnih raziskovalcev na tem področju, ki naj bi tudi prvi uporabil izraz nevromarketing, je prof. Ale Smidts z univerze Erasmus v Rotterdamu. Pridružil se nam je v tokratni oddaji.
Prof. Smidts je uvodoma pojasnil:
“Nevromarketing pravzaprav uporablja nevroznanstveno znanje in metode za boljše razumevanje potrošnikovega odločanja. S tem se naučimo tudi več o tako imenovanem ‘marketinškem stimulusu’ oziroma kvaliteti oglasov. Z uporabo teh znanj torej lahko na primer ugotavljamo, kateri oglasi so bolj učinkoviti kot drugi. Potrošniška nevroznanost je pravzaprav izraz za enako stvar, le da se ta večkrat uporablja znotraj akademskih krogov, nevromarketing pa v praksi. Potem je tu še izraz nevroekonomija, kar je širše področje. Preučuje namreč, kako se ljudje odločajo med produkti oziroma različnimi možnostmi. Nevromarketing pa je torej uporaba teh znanj na področju oglaševanja”.
V marketingu skušajo razumeti potrošnika, in sicer s pomočjo najrazličnejših metod. Od anket, vprašalnikov, do drugih. Preučujejo, koliko si zapomnimo o določenem oglasu, kaj nam je všeč in kaj ne. V znanosti obstajajo različne teorije o tako imenovani potrošniški izbiri. S povezovanjem ekonomije, psihologije, nevroznanosti in marketinga pa vse skupaj dobiva še nove razsežnosti. Tehnologije, ki jih uporabljajo, pa so različne. Od funkcijske magnetne resonance do tako imenovanega EEG-ja. S pomočjo sodobnejših metod lahko preučujejo tudi procese, ki jih do zdaj niso mogli. In katera možganska omrežja jih še posebej zanimajo? Prof. Smidts:
“Za nas je najpomembnejše tako imenovano omrežje za nagrajevanje in vrednotenje v naših možganih. Kakšnih 10,15 let nazaj nevroznanstveniki niso vedeli, kako ljudje ovrednotijo določeno možnost. Zdaj to bolje poznamo. Poznamo torej možganska omrežja, ki so aktivna, ko vidimo določen produkt ali znamko in ji pripišemo nek pomen. Druga možganska omrežja, pomembna za nevromarketing, pa so omrežja za pozornost, spomin, čustva, ter nekaj, kar bi poimenoval »socialna omrežja« v naših možganih. Ta so na primer odgovorna za to, kako delimo svoje ideje z drugimi ali kako drugi vplivajo na nas”.
Zaenkrat so se v raziskovanju predvsem osredotočili na “povprečnega posameznika”. Za preučevanje razlik med posamezniki bi, je pojasnil prof. Smidts, namreč potrebovali večje vzorce. So pa že prišli do nekaterih pomembnih ugotovitev o vplivu starosti.
“Prihodnost vidim v teh bolj sofisticiranih metodah analize podatkov in preučevanja možganskih aktivnosti. Če želimo na primer preučevati emocije- jezo, presenečenje, srečo- ali če želimo preučevati zelo specifične odzive na določene znamke, potem moramo znati pogledati na razpršena omrežja možganskih aktivnosti. Z modernimi metodami bo to tudi zares možno”.
Več in podrobneje pa v oddaji!
Prevode je bral: Aleksander Golja
Prof. dr. Mojca Kržan z Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo nas pelje v svet možganov in C2H5OH. Etanola. Etanol je alkohol, ki ga najpogosteje vnašamo v svoje telo. Res je, da marsikoga spravi v dobro voljo, ampak, čeprav vas morda preseneti, je alkohol za naše živčevje tudi - depresor, v prevelikih količinah pa strup (nevtrotoksin). Kaj pa zdravilo? Preverjamo v tokratni epizodi! Pripravlja: Mojca Delač.
Ste že slišali za afazijo? Kaj je to? Zakaj pride do nje? Zakaj lahko nekateri ljudje, ki več ne morejo govoriti, še vedno zapojejo vse najboljše, preštejejo do deset ali pa preklinjajo? Kaj pa tisti, ki se sporazumevajo z znakovnim jezikom? Znova veliko vprašanj in tokrat zavijamo po odgovore k Barbari Vogrinčič, specialistki klinične logopedije. Pripravlja: Mojca Delač.
Dragi ljubitelji možganov in čudovitega sveta, ki nam ga odpirajo. Govor je za vsakega med nami pomembno orodje za komunicranje s svetom. Kaj pa, če izgubimo to zmožnost, pa svet okoli sebe še vedno razumemo? In kaj, če odgovorov sogovornika nikakor ne razumemo? Z obojim se v svoji ordinaciji pogosto sreča specialistka klinične logopedije, Klara Trpkova Bergant, z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Pravi, da govor ni nujni pogoj za komunikacijo. Kako in zakaj? Raziskujemo v tokratni epizodi! Avtorica: Mojca Delač.
Kaj je to talent? Kako zaposli naša omrežja? Se lahko prikaže na slikanju možganov? Kje so izzivi dela z mladimi, nadarjenimi ljudmi? In zakaj je pomembna tudi skrb za njihovo duševno zdravje? O vsem tem se je Mojca Delač pogovarjala s prof. dr. Frankom C. Worrelom (University of California, Berkeley). Možgani so na dlani ob četrtkih ob 7.35 na Prvem.
Zvenite enako, ko ste razburjeni, kot takrat, ko nekoga ljubeče pozdravite? Kaj pa, ko glas ne sodeluje in se pojavijo različne glasovne motnje? So za tem glasilke ali možgani? Morda oboje? Po pojasnila smo zavili k mag. Petri Bavčar, specialistki klinične psihologije na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacilano kirurgijo UKC Ljubljana. Pripravlja: Mojca Delač.
Na radiu imamo radi zvok. In tudi možgani ga imajo. Še več. Prof. dr. Gerhard Anderson pravi, da so izmojstreni za govor in komunikacijo. Ko pa se možgani starajo, ne zmorejo več tako smelo in uspešno zaznavati zvočne okolice. Številnim ponagajajo zvonenje v ušesih in neprijetne zvočne motnje, ki jim rečemo tinitus. O njih se je Mojca Delač pogovarjala z mednarodno uveljavljenim kliničnim psihologom iz Švedske, ki se je za Možgane na dlani z veseljem poglobil v svet raziskovanja.
"Možgani so čarovnija in kot čarovniški trik sam po sebi," prav dr. Alice Pailhes, ki se ukvarja s področjem psihologije čarodejstva in magije. Kako nam lahko prerez obeh področji, ki na prvi pogled nimata veliko skupnega, ponudi imeniten vpogled v človekovo odločanje, vedenje, spomin in skrb za duševno blaginjo? Preverili bomo v tokratni epizodi, ki jo je pripravila Mojca Delač.
Dan brez avtomobila, a z možgani! Skupaj s prof. dr. Markom Poličem vijugamo med cestami psihologije prometa. Kaj ima s tem status in kaj razpršena pozornost? Kakšen izziv je pri raziskovanju prometa razumevane vedenja in kakšno vlogo ima psihologija prometa pri načrtovanju prometne infrastrukture? O vsem tem v tokratni epizodi, mimo katere bodo švigala kolesa in motorji ter se sprehajali pešci. Pripravlja: Mojca Delač.
Že danes lahko veliko naredimo za to, da se bomo jutri in pojutrišnjem počutili boljše. Pri tem pa je ključna telesna dejavnost. Prof. dr. Claudia Voelker Rehage se na Univerzi Muenster v Nemčiji ukvarja z nevromotoričnim vedenem in storilnostjo. Med drugim jo zanima, kako se lahko kognitivna učinkovitost posameznika izboljša s telesno vadbo. Sploh v jeseni življenja. Na poletni šoli TwinBrain jo je pred mikrofon Možganov na dlani povabila Mojca Delač.
Vsi jo poznamo. Vsi smo jo izkusili. Utrujenost. To je tema, v katero se bomo potopili s tokratnim sogovornikom. Dr. Bart Roelands je profesor v skupini za človeško fiziologijo in športno fizioterapijo na Vrije Univerzitet v Bruslju. Kaj je to fizična utrujenost? Kako nanjo vpliva mentalna utrujenost? Kaj se dogaja z možgani, ko so utrujeni? Pripravlja: Mojca Delač.
Začetek šolskega leta za možgane šolarjev pomeni veliko novega, pri tem pa lahko prinese obilico navdušenja, pa tudi vrsto strahov. Duševno zdravje otrok je področje, s katerim se ukvarja prof. dr. Ron Rapee, avstralski raziskovalec, ki je za svoje delo prejel vrsto nagrad in priznanj. Njegov program Cool Kids je namenjen prav duševnemu zdravju otrok in je preveden v več kot 25 jezikov, tudi v slovenščino. Prof. Rapee je bil julija tudi eden od osrednjih predavateljev na Evropskem kongresu psihologov v Ljubljani. Pred mikrofon oddaje Možgani na dlani ga je povabila Mojca Delač.
V zadnjem poletnem pregledu se bomo spomnili na posebno, jubilejno možgansko jutro, v katerem smo obeležili 300 epizod Možganov na dlani. Z nami so bili imenitni gostje, ki so vsak s svojega področja osvetlili svet preučevanja in razumevanja tega neverjetnega organa. Seveda pa tudi tokrat ne bo šlo brez nagradnega izziva za vaše možgane! Pripravlja: Mojca Delač.
V tokratnem počitniškem pregledu se spomnimo na drugi cikel serije Možgani na dlani: V omrežjih zvoka, ki poteka v okviru mednarodnega projekta BAIR. Kdaj glasba na naše možgane deluje pozitivno, celo terapevtsko in kdaj jih lahko spravi v stisko? Spomnili se bomo na pet novembrskih epizod in zastavili nagradni izziv za vaše možgane!
Tokrat se bomo za dobro jutro spomnili na pet marčevskih epizod Možganov na dlani, ki smo jih v posebni seriji "Od glave do pet" posvetili temi letošnjega Tedna možganov. Raziskovali smo, zakaj mežikamo, kaj se dogaja v možganih, ko nas oblije kurja polt, kdaj se prepoznamo v ogledalu, kakšen spomin imajo naše mišice ter kako se naši možgani sinhronizirajo v gibih in preostalih aktivnostih. Vse hrani arhiv, mi pa vas vabimo, da se skupaj z nami potopite v svet nevronov in jih ob koncu v nagradnem izzivu tudi malo razmigate! Pripravlja: Mojca Delač.
Ljubezen vrti ta svet. Pa če ste romantične duše ali ne, ste se o njej gotovo že izpraševali. In tudi mi smo se. V seriji štirih majskih epizod »Ljubezen gre skozi nevrone«. Spomnili se bomo nanje, zastavimo pa tudi nagradni izziv za možgane, da se v poletnih mesecih ne polenijo preveč. Pripravlja: Mojca Delač.
Tokrat bo navdih morje in dogajanje v njem. V epizodi bomo s pomočjo dr. Tilna Genova (Društvo Morigenos) pokukali v svet delfinjih možganov, živčevja in njihovega vedenja. V marsičem je primerljivo s človeškim, seveda pa se tudi v mnogih razlikuje. Ste vedeli, da delfini ne spijo ampak počivajo samo s polovico možganov? Delfini imajo razvit spomin, znajo uporabljati preprosto orodje in izražajo različne volje. Raziskuje in sprašuje: Mojca Delač. Ob 7.35 na Prvem.
Vsi plujemo proti obdobju v življenju, ko naši možgani ne zmorejo vsega na način, kot so ga, ko smo bili še rosno mladi. Kaj je kognitivni upad in kaj blaga kognitivna motnja? Konec julija in v začetku avgusta bo v Združenih državah Amerike, v San Diegu, potekala osrednja konferenca o Alzheimerjevi bolezni, ki jo organizira združenje Alzheimer International. Udeležil se je bo tudi prof. dr. Vojko Kavčič, ki že vrsto let raziskuje in deluje čez lužo. Med delovnim obiskom rodne domovine ga je pred mikrofon oddaje Možgani na dlani povabila Mojca Delač.
Začetek julija je v Piranu v okviru projekta TwinBrain prinesel drugo mednarodno poletno šolo, ki je postregla z novostmi v raziskavah na področju nevroznanosti gibanja, letos zlasti s poudarkom na Parkinsonovi bolezni in podobnih nevrodegenerativnih stanjih. Ob tej priložnosti je vodja projekta, izr. prof. dr. Uroš Marušič, z Inštituta za kineziologijo Znanstveno raziskovalnega središča Koper, v pogovoru z Mojco Delač delil nekaj vzpodbudnih novic o dosežkih slovenskih raziskav na tem področju. Kaj ima s tem vožnja s kolesom? In zakaj je hoja pomembna tudi pri prepoznavanju Alzheimerjeve bolezni? Odgovore je ujela nova epizoda!
Ljubljana v teh dneh gosti Evropski psihološki kongres, ki pod svojim okriljem združuje strokovnjake in raziskovalce z različnih področij in psiholoških smeri. Prof. dr. Tanja Kajtna, športna psihologinja, bo za dobro jutro v studiu ujela nekaj vtisov prvih dni in nam poročala o panelu s področja športne psihologije. Seveda pa pozornost namenimo tudi možganom in rekreaciji v (vročih)dnevih, ko dopusti in počitnice prinesejo več počitka.
Kaj nam o naših možganih povedo fosili iz pradavnine? Natanko to bomo raziskovali tokrat! Vabljeni na potep tisočletja v zgodovino. Naša glavna navigatorka bo doktorica Alexandra de Sousa z Univerze BathSpa v Veliki Britaniji, ki strastno raziskuje povezave med človeškim vedenjem in njegovimi možgani. Pripravlja: Mojca Delač.
Neveljaven email naslov