Stres je star toliko kolikor je staro življenje. Naš odziv na stres je namreč mehanizem, ki je imel v zgodnji človeški zgodovini pomembno vlogo - z adrenalinskim odzivom, ki je spodbujal "beg ali boj" nas je ohranjal pri življenju. Tudi danes ima stres pomembno evolucijsko funkcijo: vsaka stresna situacija v možganih spremeni molekularno sled, zaradi katere se naši možgani naslednjič v podobni situaciji bolje znajdejo. Ekstremni športniki pa v akutnem stresu, ki sprošča hormon adrenalin, celo uživajo. Več v oddaji Možgani na dlani, ki jo tokrat pripravlja Darja Pograjc. Se slišimo v četrtek ob 7.35!

Stres – mehanizem evolucije

Odziv na stres je mehanizem, ki je imel v zgodnji človeški zgodovini pomembno vlogo – z adrenalinskim odzivom, ki je spodbujal »beg ali boj« nas je ohranjal pri življenju. Tudi danes ima stres pomembno evolucijsko funkcijo: na kanadskem Hotchkiss Inštitutu za možgane raziskujejo, kako vsaka stresna situacija v možganih spremeni molekularno sled, zaradi katere se naši možgani naslednjič v podobni situaciji bolje znajdejo. “Občasni akutni stresi krepijo človeka. Nekateri celo uživajo v tem – to so tisti, ki se recimo ukvarjajo z adrenalinskimi športi,” razloži akad. prof. dr. Janez Sketelj, dr. med. z Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Stres je pravzaprav star toliko kot je staro življenje. V bistvu gre za temeljno protislovje med vsakim živim organizmom in njegovim okoljem.

Stres je osnovni biološki proces, ki ga avtomatično sprožijo naši možgani. “Odzivi na stres so se razvili že daleč nazaj v evoluciji, še preden je človek sploh hodil po zemlji,” pove prof. dr. Sketelj. V otroštvu se sicer naučimo razpoznavati dejavnike v okolju, ki nas lahko ogrozijo, a odziv nanje ostaja biološki.

Ljudje se na nek način ustrašijo kače ali pa zvite vrvi, čeprav niso imeli nobenega osebnega stika s kačo prej. Lahko, da je to nek en gram, ki smo ga podedovali od naših davnih prednikov, ki nas opozori, da se moramo tej nevarnosti izogniti.

Zdrav odziv na stres je rekreacija

Ker je bil glavni stres v naši preteklosti povezan s pomanjkanjem hrane, ni čudno, da nas še danes prešine občutek zadovoljstva, ko se ob stresnih situacijah nagradimo s čokolado. A danes, zaradi drugačnih življenjskih pogojev, to lahko vodi v trebušno debelost in posledično v diabetes tipa 2, epidemijo modernega časa.

Zato je še danes sladka in mastna hrana – na primer tipično čokolada – značilna nagrada, s katero si ljudje blažijo kroničen stres.

Ugotavljanje povezav med stresom in hrano odpira poligon za raziskovanja, ki bi lahko pomenila nove načine obravnavanja debelosti in vplivale na dietno industrijo.