Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu
25.02.2016 9 min

Možgani in dehidracija

Voda je izjemno pomemben sestavni del našega telesa in seveda tudi naših možganov. In kaj to pravzaprav pomeni? Kako dehidracija vpliva na naše kognitivne sposobnosti in kaj se zgodi, če možgani ne prejmejo dovolj tekočine? Ste na primer vedeli, da se ob pomanjkanju tekočine lahko fizično skrčijo? O pomenu vode in o učinkih dehidracije na možgane v tokratni oddaji Možgani na dlani na Prvem! Pojasnjujeta: doc. dr. Blaž Koritnik (Nevrološka klinika UKC) in dr. Matthew J. Kempton (King's College, London). Raziskuje: Lea Ogrin.

Voda je izjemno pomemben sestavni del našega telesa in seveda tudi naših možganov. In kaj to pravzaprav pomeni? Kako dehidracija vpliva na naše kognitivne sposobnosti in kaj se zgodi, če možgani ne prejmejo dovolj tekočine? Ste na primer vedeli, da se ob pomanjkanju tekočine lahko fizično skrčijo? O pomenu vode in o učinkih dehidracije na možgane v tokratni oddaji!

80 odstotkov naših možganov sestavlja voda. Voda je ključnega pomena za pravilno delovanje naših možganov. Kaj to pomeni, smo vprašali prof. dr. Matthewa Kemptona:

“Voda je zagotovo zelo pomembna za kognicijo, ker naše možganske celice potrebujejo vodo, da lahko pravilno delujejo. In ko nimamo dovolj vode v našem telesu, se voda pravzaprav izloča iz možganskih celic in to povzroča motnje v njihovem delovanju”.

Neko splošno vodilo pravi, da naj bi zdrav človek popil 2 litra vode dnevno. A raziskovalci pravzaprav niso prepiričani, če je to za zdravega človeka pravi podatek, nam je povedal docent doktor Blaž Koritnik z Nevrološke klinike UKC.

“Zdi se, da mogoče pri človeku, ki opravlja pretežno sedeče delo, ki je zdrav, ki živi v zmernem klimatskem pasu, da je to celo prevelika številka, da potrebujemo za normalno ravnovesje celo manj oziroma, da ta dva litra vsaj pomenita, da je to voda, ki jo v telo vnesemo v obliki pijače in hkrati voda kot sestavni del hrane”.

“Vodo naše možganske celice potrebujejo, da lahko pravilno delujejo”

Voda je izjemno pomemben sestavni del našega telesa in seveda tudi naših možganov. Kaj pa se zgodi z možgani, kadar ne dobijo zadostne količine vode, je raziskovala tudi skupina nevroznanstvenikov z Inštituta za psihiatrijo in psihologijo nevroznanosti na King’s college-u v London. Opozarjajo, da se naši možgani, kadar ne pijemo dovolj, fizično skrčijo, kar vpliva na naše kognitivne sposobnosti, kot so spomin, razumevanje in načrtovanje. Možgani se sicer krčijo tudi s staranjem. In raziskave so pokazale, da se v uri in pol intenzivne vadbe, možgani lahko skrčijo približno toliko, kot se skrčijo v 14 – mesečnem procesu staranja. Več boste izvedeli. če prisluhnete oddaji,  v nadaljevanju pa objavljamo zapis celotnega intervjuju s prof. dr. Matthewjem Kemptonom, nevroznanstvenikom z  Inštituta za psihiatrijo in psihologijo nevroznanosti na King’s college-u v Londonu:

Kakšne raziskave so bile narejene na področju vpliva dehidracije na možgane?

Nekaj raziskav je pokazalo, da se ob močni dehidraciji kognitivne funkcije poslabšajo. Manj pa je bilo opravljenih raziskav, ki bi z uporabo tehnike slikanja z magnetno resonanco opazovale možgansko strukturo. To smo želeli storiti mi. Z novimi tehnikami slikanja MR smo lahko preverili, ali se ob izgubi vode spremenita struktura možganov in njihovo delovanje. Raziskavo smo izvedli na najstnikih, katerih možgane smo slikali pred vadbo in po njej. Udeleženci so bili razdeljeni v dve skupini, ki sta morali uro in pol poganjati sobno kolo. V prvi so bili dobro hidrirani in lahkotno športno oblečeni, udeleženci druge skupine pa so morali goniti kolo oviti v plastiko, da bi se čim bolj spotili. Pravzaprav so se potili tako močno, da so izgubili kilogram svoje teže v znoju. Ugotovili smo, da so se njihovi možgani rahlo skrčili.

Uporabili smo tudi tehniko, ki se imenuje funkcionalna magnetna resonanca. Pri njej pogledamo moč krvnega pretoka v možganih. Ugotovili smo, da se je tudi ta spremenila. Po vadbi sta morali obe skupini reševati naloge, ki zahtevajo načrtovanje. Čeprav sta opravili nalogo s podobnim uspehom, so dehidrirani možgani med opravljanjem kognitivnih funkcij doživeli veliko večji napor – to je pokazal povečani pretok krvi v njihovih možganih. Tako smo sklepali, da so dehidrirani možgani pri enakih nalogah veliko bolj obremenjeni.
To je enako kot pri avtomobilu. Če bo avto moral delati pri višjih obratih, bo porabil več goriva, to pa pomeni, da v dirki ne bo prav dolgo zdržal. Če ste na primer v službi in morate opraviti veliko nalog, jih boste dehidrirani morda opravili na enaki ravni kot vaši kolegi, vendar pa te visoke ravni opravilnosti ne boste mogli dolgo vzdrževati – preprosto zato, ker dehidrirani možgani ne morejo biti dolgo dejavni, ne da bi postali zelo utrujeni.

Ugotovili ste, da so se možgani v uri in pol intenzivne vadbe skrčili za približno toliko, kot se skrčijo v 14-mesečnem procesu staranja. Kaj to pomeni?

Ko se staramo, se naši možgani vztrajno po malem krčijo. Jaz sem trenutno star 38 let, prostornina mojih možganov je zdaj še dobra, čez 10 let pa bo že malo manjša. S to primerjavo smo hoteli pokazati, za koliko se možgani skrčijo zaradi dehidracije. Razlogi za to krčenje pa so precej različni. Poudarjam, da ne pravimo, da se možgani zaradi dehidracije postarajo, temveč da je krčenje enako krčenju, ki se zgodi v obdobju 14-ih mesecev. Rezultati podobne raziskave, ki smo jo izvedli med odraslimi, so bili podobni rezultatom tiste, ki je bila opravljena med najstniki. Dehidracija torej vpliva na vse enako, ne glede na starost. Dokler pa se po vadbi rehidrirate, bo z vami vse v najlepšem redu.

Pravijo: Voda je vir življenja. Lahko potem rečemo, da je tudi vir kognicije?

Voda je zagotovo zelo pomembna za kognicijo, ker jo naše možganske celice potrebujejo, da lahko pravilno delujejo. In ko v telesu nimamo dovolj vode, se pravzaprav izloča iz možganskih celic, to pa povzroča motnje v njihovem delovanju. Zagotovo potrebujemo vodo za pravilno delovanje svojih možganov.
Zelo zanimiva se mi zdi tudi povezava med dehidracijo in fizičnimi boleznimi. Nekatere raziskave, ki preučujejo demenco, so pokazale, da se zaradi nje možgani skrčijo. Menim, da bi bilo pri teh raziskavah treba upoštevati tudi učinke dehidracije. Prepričan sem, da demenca povzroča krčenje možganov, ampak starejši ljudje z demenco pogosto ne pijejo dovolj vode in tudi to lahko vpliva na krčenje možganov. Zato menim, da moramo pri dementnih bolnikih vedno poskrbeti, da dovolj pijejo.


Možgani na dlani

492 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

25.02.2016 9 min

Možgani in dehidracija

Voda je izjemno pomemben sestavni del našega telesa in seveda tudi naših možganov. In kaj to pravzaprav pomeni? Kako dehidracija vpliva na naše kognitivne sposobnosti in kaj se zgodi, če možgani ne prejmejo dovolj tekočine? Ste na primer vedeli, da se ob pomanjkanju tekočine lahko fizično skrčijo? O pomenu vode in o učinkih dehidracije na možgane v tokratni oddaji Možgani na dlani na Prvem! Pojasnjujeta: doc. dr. Blaž Koritnik (Nevrološka klinika UKC) in dr. Matthew J. Kempton (King's College, London). Raziskuje: Lea Ogrin.

Voda je izjemno pomemben sestavni del našega telesa in seveda tudi naših možganov. In kaj to pravzaprav pomeni? Kako dehidracija vpliva na naše kognitivne sposobnosti in kaj se zgodi, če možgani ne prejmejo dovolj tekočine? Ste na primer vedeli, da se ob pomanjkanju tekočine lahko fizično skrčijo? O pomenu vode in o učinkih dehidracije na možgane v tokratni oddaji!

80 odstotkov naših možganov sestavlja voda. Voda je ključnega pomena za pravilno delovanje naših možganov. Kaj to pomeni, smo vprašali prof. dr. Matthewa Kemptona:

“Voda je zagotovo zelo pomembna za kognicijo, ker naše možganske celice potrebujejo vodo, da lahko pravilno delujejo. In ko nimamo dovolj vode v našem telesu, se voda pravzaprav izloča iz možganskih celic in to povzroča motnje v njihovem delovanju”.

Neko splošno vodilo pravi, da naj bi zdrav človek popil 2 litra vode dnevno. A raziskovalci pravzaprav niso prepiričani, če je to za zdravega človeka pravi podatek, nam je povedal docent doktor Blaž Koritnik z Nevrološke klinike UKC.

“Zdi se, da mogoče pri človeku, ki opravlja pretežno sedeče delo, ki je zdrav, ki živi v zmernem klimatskem pasu, da je to celo prevelika številka, da potrebujemo za normalno ravnovesje celo manj oziroma, da ta dva litra vsaj pomenita, da je to voda, ki jo v telo vnesemo v obliki pijače in hkrati voda kot sestavni del hrane”.

“Vodo naše možganske celice potrebujejo, da lahko pravilno delujejo”

Voda je izjemno pomemben sestavni del našega telesa in seveda tudi naših možganov. Kaj pa se zgodi z možgani, kadar ne dobijo zadostne količine vode, je raziskovala tudi skupina nevroznanstvenikov z Inštituta za psihiatrijo in psihologijo nevroznanosti na King’s college-u v London. Opozarjajo, da se naši možgani, kadar ne pijemo dovolj, fizično skrčijo, kar vpliva na naše kognitivne sposobnosti, kot so spomin, razumevanje in načrtovanje. Možgani se sicer krčijo tudi s staranjem. In raziskave so pokazale, da se v uri in pol intenzivne vadbe, možgani lahko skrčijo približno toliko, kot se skrčijo v 14 – mesečnem procesu staranja. Več boste izvedeli. če prisluhnete oddaji,  v nadaljevanju pa objavljamo zapis celotnega intervjuju s prof. dr. Matthewjem Kemptonom, nevroznanstvenikom z  Inštituta za psihiatrijo in psihologijo nevroznanosti na King’s college-u v Londonu:

Kakšne raziskave so bile narejene na področju vpliva dehidracije na možgane?

Nekaj raziskav je pokazalo, da se ob močni dehidraciji kognitivne funkcije poslabšajo. Manj pa je bilo opravljenih raziskav, ki bi z uporabo tehnike slikanja z magnetno resonanco opazovale možgansko strukturo. To smo želeli storiti mi. Z novimi tehnikami slikanja MR smo lahko preverili, ali se ob izgubi vode spremenita struktura možganov in njihovo delovanje. Raziskavo smo izvedli na najstnikih, katerih možgane smo slikali pred vadbo in po njej. Udeleženci so bili razdeljeni v dve skupini, ki sta morali uro in pol poganjati sobno kolo. V prvi so bili dobro hidrirani in lahkotno športno oblečeni, udeleženci druge skupine pa so morali goniti kolo oviti v plastiko, da bi se čim bolj spotili. Pravzaprav so se potili tako močno, da so izgubili kilogram svoje teže v znoju. Ugotovili smo, da so se njihovi možgani rahlo skrčili.

Uporabili smo tudi tehniko, ki se imenuje funkcionalna magnetna resonanca. Pri njej pogledamo moč krvnega pretoka v možganih. Ugotovili smo, da se je tudi ta spremenila. Po vadbi sta morali obe skupini reševati naloge, ki zahtevajo načrtovanje. Čeprav sta opravili nalogo s podobnim uspehom, so dehidrirani možgani med opravljanjem kognitivnih funkcij doživeli veliko večji napor – to je pokazal povečani pretok krvi v njihovih možganih. Tako smo sklepali, da so dehidrirani možgani pri enakih nalogah veliko bolj obremenjeni.
To je enako kot pri avtomobilu. Če bo avto moral delati pri višjih obratih, bo porabil več goriva, to pa pomeni, da v dirki ne bo prav dolgo zdržal. Če ste na primer v službi in morate opraviti veliko nalog, jih boste dehidrirani morda opravili na enaki ravni kot vaši kolegi, vendar pa te visoke ravni opravilnosti ne boste mogli dolgo vzdrževati – preprosto zato, ker dehidrirani možgani ne morejo biti dolgo dejavni, ne da bi postali zelo utrujeni.

Ugotovili ste, da so se možgani v uri in pol intenzivne vadbe skrčili za približno toliko, kot se skrčijo v 14-mesečnem procesu staranja. Kaj to pomeni?

Ko se staramo, se naši možgani vztrajno po malem krčijo. Jaz sem trenutno star 38 let, prostornina mojih možganov je zdaj še dobra, čez 10 let pa bo že malo manjša. S to primerjavo smo hoteli pokazati, za koliko se možgani skrčijo zaradi dehidracije. Razlogi za to krčenje pa so precej različni. Poudarjam, da ne pravimo, da se možgani zaradi dehidracije postarajo, temveč da je krčenje enako krčenju, ki se zgodi v obdobju 14-ih mesecev. Rezultati podobne raziskave, ki smo jo izvedli med odraslimi, so bili podobni rezultatom tiste, ki je bila opravljena med najstniki. Dehidracija torej vpliva na vse enako, ne glede na starost. Dokler pa se po vadbi rehidrirate, bo z vami vse v najlepšem redu.

Pravijo: Voda je vir življenja. Lahko potem rečemo, da je tudi vir kognicije?

Voda je zagotovo zelo pomembna za kognicijo, ker jo naše možganske celice potrebujejo, da lahko pravilno delujejo. In ko v telesu nimamo dovolj vode, se pravzaprav izloča iz možganskih celic, to pa povzroča motnje v njihovem delovanju. Zagotovo potrebujemo vodo za pravilno delovanje svojih možganov.
Zelo zanimiva se mi zdi tudi povezava med dehidracijo in fizičnimi boleznimi. Nekatere raziskave, ki preučujejo demenco, so pokazale, da se zaradi nje možgani skrčijo. Menim, da bi bilo pri teh raziskavah treba upoštevati tudi učinke dehidracije. Prepričan sem, da demenca povzroča krčenje možganov, ampak starejši ljudje z demenco pogosto ne pijejo dovolj vode in tudi to lahko vpliva na krčenje možganov. Zato menim, da moramo pri dementnih bolnikih vedno poskrbeti, da dovolj pijejo.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov