Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Možgani in dehidracija

25.02.2016

Voda je izjemno pomemben sestavni del našega telesa in seveda tudi naših možganov. In kaj to pravzaprav pomeni? Kako dehidracija vpliva na naše kognitivne sposobnosti in kaj se zgodi, če možgani ne prejmejo dovolj tekočine? Ste na primer vedeli, da se ob pomanjkanju tekočine lahko fizično skrčijo? O pomenu vode in o učinkih dehidracije na možgane v tokratni oddaji Možgani na dlani na Prvem! Pojasnjujeta: doc. dr. Blaž Koritnik (Nevrološka klinika UKC) in dr. Matthew J. Kempton (King's College, London). Raziskuje: Lea Ogrin.

Voda je izjemno pomemben sestavni del našega telesa in seveda tudi naših možganov. In kaj to pravzaprav pomeni? Kako dehidracija vpliva na naše kognitivne sposobnosti in kaj se zgodi, če možgani ne prejmejo dovolj tekočine? Ste na primer vedeli, da se ob pomanjkanju tekočine lahko fizično skrčijo? O pomenu vode in o učinkih dehidracije na možgane v tokratni oddaji!

80 odstotkov naših možganov sestavlja voda. Voda je ključnega pomena za pravilno delovanje naših možganov. Kaj to pomeni, smo vprašali prof. dr. Matthewa Kemptona:

“Voda je zagotovo zelo pomembna za kognicijo, ker naše možganske celice potrebujejo vodo, da lahko pravilno delujejo. In ko nimamo dovolj vode v našem telesu, se voda pravzaprav izloča iz možganskih celic in to povzroča motnje v njihovem delovanju”.

Neko splošno vodilo pravi, da naj bi zdrav človek popil 2 litra vode dnevno. A raziskovalci pravzaprav niso prepiričani, če je to za zdravega človeka pravi podatek, nam je povedal docent doktor Blaž Koritnik z Nevrološke klinike UKC.

“Zdi se, da mogoče pri človeku, ki opravlja pretežno sedeče delo, ki je zdrav, ki živi v zmernem klimatskem pasu, da je to celo prevelika številka, da potrebujemo za normalno ravnovesje celo manj oziroma, da ta dva litra vsaj pomenita, da je to voda, ki jo v telo vnesemo v obliki pijače in hkrati voda kot sestavni del hrane”.

“Vodo naše možganske celice potrebujejo, da lahko pravilno delujejo”

Voda je izjemno pomemben sestavni del našega telesa in seveda tudi naših možganov. Kaj pa se zgodi z možgani, kadar ne dobijo zadostne količine vode, je raziskovala tudi skupina nevroznanstvenikov z Inštituta za psihiatrijo in psihologijo nevroznanosti na King’s college-u v London. Opozarjajo, da se naši možgani, kadar ne pijemo dovolj, fizično skrčijo, kar vpliva na naše kognitivne sposobnosti, kot so spomin, razumevanje in načrtovanje. Možgani se sicer krčijo tudi s staranjem. In raziskave so pokazale, da se v uri in pol intenzivne vadbe, možgani lahko skrčijo približno toliko, kot se skrčijo v 14 – mesečnem procesu staranja. Več boste izvedeli. če prisluhnete oddaji,  v nadaljevanju pa objavljamo zapis celotnega intervjuju s prof. dr. Matthewjem Kemptonom, nevroznanstvenikom z  Inštituta za psihiatrijo in psihologijo nevroznanosti na King’s college-u v Londonu:

Kakšne raziskave so bile narejene na področju vpliva dehidracije na možgane?

Nekaj raziskav je pokazalo, da se ob močni dehidraciji kognitivne funkcije poslabšajo. Manj pa je bilo opravljenih raziskav, ki bi z uporabo tehnike slikanja z magnetno resonanco opazovale možgansko strukturo. To smo želeli storiti mi. Z novimi tehnikami slikanja MR smo lahko preverili, ali se ob izgubi vode spremenita struktura možganov in njihovo delovanje. Raziskavo smo izvedli na najstnikih, katerih možgane smo slikali pred vadbo in po njej. Udeleženci so bili razdeljeni v dve skupini, ki sta morali uro in pol poganjati sobno kolo. V prvi so bili dobro hidrirani in lahkotno športno oblečeni, udeleženci druge skupine pa so morali goniti kolo oviti v plastiko, da bi se čim bolj spotili. Pravzaprav so se potili tako močno, da so izgubili kilogram svoje teže v znoju. Ugotovili smo, da so se njihovi možgani rahlo skrčili.

Uporabili smo tudi tehniko, ki se imenuje funkcionalna magnetna resonanca. Pri njej pogledamo moč krvnega pretoka v možganih. Ugotovili smo, da se je tudi ta spremenila. Po vadbi sta morali obe skupini reševati naloge, ki zahtevajo načrtovanje. Čeprav sta opravili nalogo s podobnim uspehom, so dehidrirani možgani med opravljanjem kognitivnih funkcij doživeli veliko večji napor – to je pokazal povečani pretok krvi v njihovih možganih. Tako smo sklepali, da so dehidrirani možgani pri enakih nalogah veliko bolj obremenjeni.
To je enako kot pri avtomobilu. Če bo avto moral delati pri višjih obratih, bo porabil več goriva, to pa pomeni, da v dirki ne bo prav dolgo zdržal. Če ste na primer v službi in morate opraviti veliko nalog, jih boste dehidrirani morda opravili na enaki ravni kot vaši kolegi, vendar pa te visoke ravni opravilnosti ne boste mogli dolgo vzdrževati – preprosto zato, ker dehidrirani možgani ne morejo biti dolgo dejavni, ne da bi postali zelo utrujeni.

Ugotovili ste, da so se možgani v uri in pol intenzivne vadbe skrčili za približno toliko, kot se skrčijo v 14-mesečnem procesu staranja. Kaj to pomeni?

Ko se staramo, se naši možgani vztrajno po malem krčijo. Jaz sem trenutno star 38 let, prostornina mojih možganov je zdaj še dobra, čez 10 let pa bo že malo manjša. S to primerjavo smo hoteli pokazati, za koliko se možgani skrčijo zaradi dehidracije. Razlogi za to krčenje pa so precej različni. Poudarjam, da ne pravimo, da se možgani zaradi dehidracije postarajo, temveč da je krčenje enako krčenju, ki se zgodi v obdobju 14-ih mesecev. Rezultati podobne raziskave, ki smo jo izvedli med odraslimi, so bili podobni rezultatom tiste, ki je bila opravljena med najstniki. Dehidracija torej vpliva na vse enako, ne glede na starost. Dokler pa se po vadbi rehidrirate, bo z vami vse v najlepšem redu.

Pravijo: Voda je vir življenja. Lahko potem rečemo, da je tudi vir kognicije?

Voda je zagotovo zelo pomembna za kognicijo, ker jo naše možganske celice potrebujejo, da lahko pravilno delujejo. In ko v telesu nimamo dovolj vode, se pravzaprav izloča iz možganskih celic, to pa povzroča motnje v njihovem delovanju. Zagotovo potrebujemo vodo za pravilno delovanje svojih možganov.
Zelo zanimiva se mi zdi tudi povezava med dehidracijo in fizičnimi boleznimi. Nekatere raziskave, ki preučujejo demenco, so pokazale, da se zaradi nje možgani skrčijo. Menim, da bi bilo pri teh raziskavah treba upoštevati tudi učinke dehidracije. Prepričan sem, da demenca povzroča krčenje možganov, ampak starejši ljudje z demenco pogosto ne pijejo dovolj vode in tudi to lahko vpliva na krčenje možganov. Zato menim, da moramo pri dementnih bolnikih vedno poskrbeti, da dovolj pijejo.


Možgani na dlani

484 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Možgani in dehidracija

25.02.2016

Voda je izjemno pomemben sestavni del našega telesa in seveda tudi naših možganov. In kaj to pravzaprav pomeni? Kako dehidracija vpliva na naše kognitivne sposobnosti in kaj se zgodi, če možgani ne prejmejo dovolj tekočine? Ste na primer vedeli, da se ob pomanjkanju tekočine lahko fizično skrčijo? O pomenu vode in o učinkih dehidracije na možgane v tokratni oddaji Možgani na dlani na Prvem! Pojasnjujeta: doc. dr. Blaž Koritnik (Nevrološka klinika UKC) in dr. Matthew J. Kempton (King's College, London). Raziskuje: Lea Ogrin.

Voda je izjemno pomemben sestavni del našega telesa in seveda tudi naših možganov. In kaj to pravzaprav pomeni? Kako dehidracija vpliva na naše kognitivne sposobnosti in kaj se zgodi, če možgani ne prejmejo dovolj tekočine? Ste na primer vedeli, da se ob pomanjkanju tekočine lahko fizično skrčijo? O pomenu vode in o učinkih dehidracije na možgane v tokratni oddaji!

80 odstotkov naših možganov sestavlja voda. Voda je ključnega pomena za pravilno delovanje naših možganov. Kaj to pomeni, smo vprašali prof. dr. Matthewa Kemptona:

“Voda je zagotovo zelo pomembna za kognicijo, ker naše možganske celice potrebujejo vodo, da lahko pravilno delujejo. In ko nimamo dovolj vode v našem telesu, se voda pravzaprav izloča iz možganskih celic in to povzroča motnje v njihovem delovanju”.

Neko splošno vodilo pravi, da naj bi zdrav človek popil 2 litra vode dnevno. A raziskovalci pravzaprav niso prepiričani, če je to za zdravega človeka pravi podatek, nam je povedal docent doktor Blaž Koritnik z Nevrološke klinike UKC.

“Zdi se, da mogoče pri človeku, ki opravlja pretežno sedeče delo, ki je zdrav, ki živi v zmernem klimatskem pasu, da je to celo prevelika številka, da potrebujemo za normalno ravnovesje celo manj oziroma, da ta dva litra vsaj pomenita, da je to voda, ki jo v telo vnesemo v obliki pijače in hkrati voda kot sestavni del hrane”.

“Vodo naše možganske celice potrebujejo, da lahko pravilno delujejo”

Voda je izjemno pomemben sestavni del našega telesa in seveda tudi naših možganov. Kaj pa se zgodi z možgani, kadar ne dobijo zadostne količine vode, je raziskovala tudi skupina nevroznanstvenikov z Inštituta za psihiatrijo in psihologijo nevroznanosti na King’s college-u v London. Opozarjajo, da se naši možgani, kadar ne pijemo dovolj, fizično skrčijo, kar vpliva na naše kognitivne sposobnosti, kot so spomin, razumevanje in načrtovanje. Možgani se sicer krčijo tudi s staranjem. In raziskave so pokazale, da se v uri in pol intenzivne vadbe, možgani lahko skrčijo približno toliko, kot se skrčijo v 14 – mesečnem procesu staranja. Več boste izvedeli. če prisluhnete oddaji,  v nadaljevanju pa objavljamo zapis celotnega intervjuju s prof. dr. Matthewjem Kemptonom, nevroznanstvenikom z  Inštituta za psihiatrijo in psihologijo nevroznanosti na King’s college-u v Londonu:

Kakšne raziskave so bile narejene na področju vpliva dehidracije na možgane?

Nekaj raziskav je pokazalo, da se ob močni dehidraciji kognitivne funkcije poslabšajo. Manj pa je bilo opravljenih raziskav, ki bi z uporabo tehnike slikanja z magnetno resonanco opazovale možgansko strukturo. To smo želeli storiti mi. Z novimi tehnikami slikanja MR smo lahko preverili, ali se ob izgubi vode spremenita struktura možganov in njihovo delovanje. Raziskavo smo izvedli na najstnikih, katerih možgane smo slikali pred vadbo in po njej. Udeleženci so bili razdeljeni v dve skupini, ki sta morali uro in pol poganjati sobno kolo. V prvi so bili dobro hidrirani in lahkotno športno oblečeni, udeleženci druge skupine pa so morali goniti kolo oviti v plastiko, da bi se čim bolj spotili. Pravzaprav so se potili tako močno, da so izgubili kilogram svoje teže v znoju. Ugotovili smo, da so se njihovi možgani rahlo skrčili.

Uporabili smo tudi tehniko, ki se imenuje funkcionalna magnetna resonanca. Pri njej pogledamo moč krvnega pretoka v možganih. Ugotovili smo, da se je tudi ta spremenila. Po vadbi sta morali obe skupini reševati naloge, ki zahtevajo načrtovanje. Čeprav sta opravili nalogo s podobnim uspehom, so dehidrirani možgani med opravljanjem kognitivnih funkcij doživeli veliko večji napor – to je pokazal povečani pretok krvi v njihovih možganih. Tako smo sklepali, da so dehidrirani možgani pri enakih nalogah veliko bolj obremenjeni.
To je enako kot pri avtomobilu. Če bo avto moral delati pri višjih obratih, bo porabil več goriva, to pa pomeni, da v dirki ne bo prav dolgo zdržal. Če ste na primer v službi in morate opraviti veliko nalog, jih boste dehidrirani morda opravili na enaki ravni kot vaši kolegi, vendar pa te visoke ravni opravilnosti ne boste mogli dolgo vzdrževati – preprosto zato, ker dehidrirani možgani ne morejo biti dolgo dejavni, ne da bi postali zelo utrujeni.

Ugotovili ste, da so se možgani v uri in pol intenzivne vadbe skrčili za približno toliko, kot se skrčijo v 14-mesečnem procesu staranja. Kaj to pomeni?

Ko se staramo, se naši možgani vztrajno po malem krčijo. Jaz sem trenutno star 38 let, prostornina mojih možganov je zdaj še dobra, čez 10 let pa bo že malo manjša. S to primerjavo smo hoteli pokazati, za koliko se možgani skrčijo zaradi dehidracije. Razlogi za to krčenje pa so precej različni. Poudarjam, da ne pravimo, da se možgani zaradi dehidracije postarajo, temveč da je krčenje enako krčenju, ki se zgodi v obdobju 14-ih mesecev. Rezultati podobne raziskave, ki smo jo izvedli med odraslimi, so bili podobni rezultatom tiste, ki je bila opravljena med najstniki. Dehidracija torej vpliva na vse enako, ne glede na starost. Dokler pa se po vadbi rehidrirate, bo z vami vse v najlepšem redu.

Pravijo: Voda je vir življenja. Lahko potem rečemo, da je tudi vir kognicije?

Voda je zagotovo zelo pomembna za kognicijo, ker jo naše možganske celice potrebujejo, da lahko pravilno delujejo. In ko v telesu nimamo dovolj vode, se pravzaprav izloča iz možganskih celic, to pa povzroča motnje v njihovem delovanju. Zagotovo potrebujemo vodo za pravilno delovanje svojih možganov.
Zelo zanimiva se mi zdi tudi povezava med dehidracijo in fizičnimi boleznimi. Nekatere raziskave, ki preučujejo demenco, so pokazale, da se zaradi nje možgani skrčijo. Menim, da bi bilo pri teh raziskavah treba upoštevati tudi učinke dehidracije. Prepričan sem, da demenca povzroča krčenje možganov, ampak starejši ljudje z demenco pogosto ne pijejo dovolj vode in tudi to lahko vpliva na krčenje možganov. Zato menim, da moramo pri dementnih bolnikih vedno poskrbeti, da dovolj pijejo.


10.10.2024

Ko pademo ...

Vsem se je že zgodilo, da smo kdaj v življenju padli. Pravzaprav se življenje začne z mnogo padci. A mnogo usodnejši so tisti, ki si nam primerijo v jeseni življenja. Kaj vpliva na to, da večkrat pademo? In kako lahko s pomočjo treninga in poglobljenega razumevanja teh mehanizmov pripomoremo k boljšemu ravnotežju in kvalitetnejši starosti? O tem se v aktualni epizodi Mojca Delač pogovarja z dr. Michaelom Schwenckom z Univerze Konstanz v Nemčiji.


25.09.2024

Prof.Sir.John Hardy: Pismo št. 23, Genetika Alzheimerjeve bolezni in zlata doba raziskovanja

Prof. Sir John Hardy je največkrat citirani britanski raziskovalec na področju Alzheimerjeve bolezni. Poleg viteškega naslova in članstva v britanski kraljevi družbi, je tudi dobitnik priznanja Breaktrough Prize in pa prestižne nagrade The Brain Prize za izreden doprinos k nevroznanosti. Pretekli teden je bil osrednji govorec na mednarodni nevroznanstveni konferenci v Ljubljani, tudi o tem pa več v nadaljevanju, ko povemo, v čem je njegovo delo in izsledki tako prebojno. Avtorica oddaje in prevod: Mojca Delač. Lektura: Saša Grčman. Bral: Matej Rus. (To je posebna, daljša različica oddaje)


19.09.2024

Prof. Robert Zorec: Nevroni so izredno energetsko potratni

V Ljubljani te dni poteka 15. mednarodni kongres o energetski presnovi v možganih. Kako naši možgani presnavljajo in porabljajo energijo, kaj se zgodi, ko jim zagodi nevrodegenerativna bolezen, kot je Alzheimerjeva bolezen. O vsem tem se je Mojca Delač pogovarjala z akademikom, prof. dr. Robertom Zorcem, enim od organizatorjev konference.


12.09.2024

Mandar Jog: So možgani res dosegli svoj vrh?

Prof. dr. Mandar Jog ima zanimivo zgodbo in je eden od najuglednejših kanadskih nevrologov in nevroznanstvenikov. Je pa tudi matematik, ki je svojo študijsko pot pravzaprav začel pri fiziki. Izdal je dve knjigi, ena govori prav o matematični podstati procesiranja informacij v možganih. Bil je osrednji govorec na 40. mednarodnem simpoziju kliničnih nevrofiziologov, ki je potekal v Ljubljani, kamor je prišel drugič in se prijazno odzval tudi na vabilo v naš studio. Čeprav sem ves čas priprav razmišljala o nevrodegenerativnih boleznih in motoriki in o najnovejših dognanjih in spoznanjih, se je pogovor odvil v širše, na trenutke malo filozofske, pa tudi futuristične razsežnosti. Tudi to so naši možgani! Po njih vsak teden radovedno brska Mojca Delač.


05.09.2024

"Krst fazanov" in socialni možgani

Smo v tednu, ko je bilo velikokrat »prvič« in veliko prestopov v novo skupino ljudi, v novo okolje, v nove ureditve. Ne govorim samo o prvošolčkih, o najmlajših možgančkih bi lahko smo in bomo veliko povedali. Tokrat pa avtorico Možganov na dlani, Mojco Delač, predvsem zanimajo tisti, ki jih je 2. septembra dočakal »krst fazanov«, sprejem v 1. letnik srednje šole, ali fazaniranje. Tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je kot drugi pomen ob pojmu fazan pripisano: 'dijak prvega letnika srednje šole: nestrpno smo čakali, da se znebimo vzdevka fazan'. Nekateri pa prav nestrpno čakajo, da se te skupini pridružijo. Da človek ni otok možgani dobro vedo. In da se v odnosu do drugih ljudi v njih marsikaj zgodi, tudi. Kako pa je z različnimi iniciacijami, zakaj so zelo pomemben del naših življenj in kje je njihova meja? Kadar možgane požgečka radovednost o njihovem delovanju v družbi vselej radi v našo povabimo raziskovalko Hano Hawlina z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti. Od glave do peta popisani in porisani, ker je F fazan in ker to tako mora biti?


29.08.2024

Rehabilitacija pri Parkinsonovi bolezni

Živijo, ljubitelji možganov. Ti so aktivni tudi, ko smo mi na počitnicah in tudi z Možgani na dlani ni bilo prav nič drugače. V avgustovskih epizodah smo vstopili v svet motorike, torej gibanja, robotike, nevrofizioterapije in Parkinsonove bolezni, o kateri tudi danes. O motnjah ravnotežja in hoje pri osebah s Parkinsonovo boleznijo ter globoki možganski stimulaciji je na poletni šoli TBrain Boost v Piranu predaval nevrolog, doc. dr. Dejan Georgiev z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Majhen pokuk v svoje predavanje je dovolil tudi Možganom na dlani in Mojci Delač.


21.08.2024

Nevrofizioterapevtka, mag. Tatjana Horvat: Možgani so zelo zanimivi!

Kako ste kaj prijazni s svojimi možgani to poletje? Ste jim namenili tudi kaj gibanja, seveda takrat, ko jim ni prevroče? Če ste danes zjutraj brez težav vstali in se malo pretegnili ter odkorakali novemu dnevu nasproti, bodite hvaležni za to. Ni samoumevno. Kadar se namreč primeri kakšna športna poškodba ali pa celo nevrološka bolezen, gibanje postane zelo zahtevna naloga, pri kateri sodelujejo tudi nevrofizioterapevti. Pripravlja: Mojca Delač.


15.08.2024

Možgani prihodnosti: Tisa Hodnik in Manca Peskar

V tokratni avgustovski epizodi ne bo manjkalo mladostnega navdiha in znanja, o katerem bomo v prihodnosti zagotovo še slišali! Na poletni šoli TBrain Boost v Piranu smo pred mikrofon povabili Tiso Hodnik in Manco Peskar. Ena pravkar iz tujine, druga tik pred njo, obe pa raziskovalno zagnano na področju motorike in veliki ljubiteljici možganov! Pripravlja Mojca Delač.


08.08.2024

TBrainBoost, možgani in gibanje: Od bazičnih raziskav do uporabnih produktov in storitev

Poletje, natančneje druga polovica julija je v Piranu znova prinesla poletno šolo, ki je povezala raziskovalce in praktike s področja človeškega gibanja in motorike. Lani se je zaključil projekt TwinBrain, tokrat pa so v sklopu novega projekta TBrainBoost skušali povezati bazično nevroznanost z industrijo. Mojca Delač se je pogovarjala z vodjo projekta, prof. dr. Urošem Marušičem z ZRS Koper.


18.07.2024

Možgani in vitamin D

V dneh, ko ne manjka sonca, spet kodramo našo radovednost in možgane sprašujemo, kaj ima z njimi vitamin D? Po odgovore se je Mojca Delač odpravila na Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo k prof. dr. Mojci Kržan. Zakaj je vitamin D poseben in ali res deluje tudi nevroprotektivno? Preverimo!


11.07.2024

Ali res lahko posivimo čez noč?

Gotovo ste slišali že vsaj kakšno anekdotično pripoved o tem, kako je nekdo zaradi "hudega gorja posivel čez noč". Kaj o tem že ve (nevro)znanost smo preverili pri prof. dr. Maji Bresjanac z Inštituta za patološko fiziologijo MF UL. Spomnila nas je tudi, zakaj velja tudi v poletnih dneh poskrbeti za zdravo glavo! Pripravlja: Mojca Delač.


26.06.2024

Kot v (poletni) kriminalki!! Kako dober očividec so možgani?

Priča smo bili umoru v idiličnem obmorskem letovišču. Kaj se je zares zgodilo, kako zanesljiv je v resnici naš spomin? Že klasične empirične psihološke študije govorijo o potencialni nezanesljivosti očividcev kriminalnih dejanj, zdaj to z raziskavami potrjujejo tudi nevroznanost. Zakaj nas naš spomin tako pogosto vara? Odgovore na to, sta nam pomagala najti nevrolog, predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti, profesor, Dr. Zvezdan Pirtošek in doc. dr. Miha Hafner z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.


20.06.2024

"Čas je možgani. Pri ALS pa sploh."

21. junij je svetovni dan hude nevrodegenerativne bolezni, ki se ji reče Amiotrofična Lateralna Skleroza in o kateri smo v naših oddajah že veliko povedali, vse epizode hrani naš radijski arhiv in še enkrat hvala vsem, ki so pripovedovali o izkušnjah življenja s to boleznijo in zdravljenja. Nekateri ALS poznate tudi kot Lou Gehrigovo bolezen, po igralcu bejzbola, ki so mu jo diagnosticirali v 30ih letih prejšnjega stoletja, morda veste, da je za eno od oblik bolehal Stephen Hawking, ste slišali za bolezen motoričnega nevrona ali pa sodelovali pri polivanju z mrzlo vodo. Vse to je ALS. Mojca Delač vas tudi tokrat vabi, da greste z njo v svet čudovitega organa, ki pa se lahko s posameznikom tudi kruto poigra. Pridružila se ji bosta prof. dr. Albert Ludolph in doc. dr. Blaž Koritnik, ki se oglasi z največjega evropskega kongresa za ALS.


13.06.2024

Prof. dr. Dick Swaab: Od možganske banke do "nevronapredka" Kitajske

Prof. dr. Dick Swaab je zagotovo eden od najbolj znanih nizozemskih nevroznanstvenikov, ki deluje po vsem svetu, uveljavil pa se je predvsem z raziskavami možganske anatomije in fiziologije in v osemdesetih ustanovil tako imenovano možgansko banko. O vsem tem in tudi odgovoru na vprašanje, ali smo res naši možgani – v nadaljevanju! Pripravlja: Mojca Delač.


06.06.2024

Kako slepi sanjajo?

V tednu slepih in slabovidnih smo se poglobili v njihov sanjski svet s prof. dr. Ivano Rosenzweig in Tadejem Grumom. Možgani na dlani so v živo na sporedu vsak četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja Mojca Delač.


30.05.2024

Mara Popović, 3. del: "Za vikend sem komaj čakala mojo nevropatologijo"

Pred tednom dni smo se v drugem delu mini serije Možganov na dlani o nevropatološkem delu prof. dr. Mare Popović naučili, da možgani le redko ne pokažejo, kaj se je pravzaprav zgodilo. Velikokrat pa se kaj v razvoju znanja in razumevanja zgodi tudi po naključju. V tretjem, zadnjem delu, bomo tako na dlan dobili bolezen, ki se je pred desetletji pojavila na otoški državi v Oceaniji in pomembno prispevala k razumevanju prionov, beljakovinskih kužnih delcev. Prof. dr. Mara Popović pa nam bo povedala tudi, kaj, poleg osrednjega živčevja in možganov še zanima nevropatologe in kako v jeseni življenja skrbi za svoje možgane. Na potep nas vabi Mojca Delač.


23.05.2024

»Možgani le redko ne pokažejo, kaj se je pravzaprav zgodilo« (2.del)

Kakšne zgodbe odkrivajo možgani? Da jih nosi v srcu, bolj kot na dlani, nam je v prvi epizodi priznala prof. dr. Mara Popović, upokojena nevropatologinja, ki se je skoraj štiri desetletja z njimi ukvarjala tako od blizu, kot le malokdo. V drugi epizodi mini serije nam bo povedala, kdaj so jo možgani presenetili ter tudi, kako so skupaj s kolegi prvi razvozlali vprašanje, s katerim se je pred leti ukvarjal ves svet. Pripravlja: Mojca Delač.


16.05.2024

Mara Popović, nevropatologinja: "Jaz jih ne čutim na dlani, ampak v srcu" (1. del)

Kako je, ko imaš možgane zares na dlani? Kaj je to možganska sekcija? In kaj vse lahko pozornemu in izurjenemu očesu ali pa pod mikroskopom pove možgansko tkivo? O tem s prof. dr. Maro Popović, ki je 37 let vodila nevropatološko dejavnost pri nas. Zdaj, ko je v pokoju, pa z veseljem pripoveduje o svoji zanimivi življenjski in poklicni poti. In o zgodbah, ki jih pišejo možgani. Pripravlja: Mojca Delač.


09.05.2024

Ko se vmešajo beljakovinski kužni delci: Creutzfeld Jakobova bolezen

Tokrat potujemo v svet težke nevrodegenerativne bolezni, ki je k sreči redka, pred leti pa je dobila veliko pozornosti javnosti po zaslugi ene od njenih različic. Bolezen, ki jo imamo tokrat na dlani, nastane zaradi beljakovinskih kužnih delcev, ki jim pravimo prioni, imenuje pa se Creutzfeld- Jakobova bolezen. V zadnjih dveh mesecih so pri nas diagnosticirali tri primere. Po odgovore zavijamo na Nevrološko kliniko, k vodji Centra za kognitivne motnje, dr. Milici Gregorič Kramberger. Pripravlja: Mojca Delač.


02.05.2024

(ZNOVA) Ljudje, ki si zapomnijo vse

V praznično- počitniškem tednu, ko mnogi ustvarjate prekrasne nove spomine, brskamo po zakladnici epizod. Se spomnite kaj ste počeli včeraj? Mnogi boste najbrž prikimali. Kaj pa v četrtek pred štirinajstimi dnevi? Enim mesecem? Šestimi leti? Ja, marsikaj, kar se nam zgodi zbledi in utone v pozabo, obstaja pa tudi peščica posameznikov, pri katerih to ni tako in imajo izrazito dober avtobiografski spomin in se odlično spomnijo vsakega dneva življenja od določenega leta naprej. So nevronska omrežja posameznikov s to sposobnostjo drugačna? Kaj imajo skupnega? In zakaj je pozabljanje včasih koristno?O tako imenovani hipertimeziji se je Mojca Delač pogovarjala z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.


Stran 1 od 25
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov