Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Možgani na dlani

04.08.2016


Splošno sprejeto mnenje je, da meditacija oz. različne tehnike čuječnosti in pozornosti pozitivno vplivajo na človekovo počutje in izboljšajo tudi nekatere njegove kognitivne sposobnosti. Kakšni so torej takojšnji in kakšni dolgoročni učinki vsakodnevne vadbe meditacije? Kaj se dogaja v naših možganih med meditacijo in ali je to odvisno tudi od tega, katero meditacijo izvajamo?

Budnost, spanje, koma in meditacija – to so glavne štiri kategorije stanja zavesti, ki so med seboj zelo različne, zato meditacije ne moremo primerjati z drugimi stanji zavesti, pravi asis. dr. Jurij Bon, spec. psih., z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

»Kar se dogaja med meditiranjem, je četrto stanje zavesti, neko tako transcedentalno stanje, kjer so določeni deli možganov, kot je na primer frontalni reženj, veliko bolj aktivni kot sicer, drugi deli – tisti, ki so bolj povezani z zaznavanjem zunanjega sveta, pa so manj aktivni. Obenem je posameznikov subjektiven občutek, da je veliko bolj buden kot v običajnem budnem stanju in da veliko bolj zaznava globljo realno naravo sveta.«

Raziskave tako v Sloveniji kot v tujini jasno kažejo na to, kaj se dogaja med meditacijo v naših možganih – nekateri deli postanejo bolj prekrvavljeni, bolj aktivni, drugi manj, EEG raziskave pa dokazujejo, da se moč elektroencefalografskih valov na različnih frekvencah pri meditaciji spremeni v vseh frekvenčnih pasovih: v teta, alfa, beta in gama pasu. Na splošno bi lahko rekli, da se med meditacijo okrepi delovanje čelnega režnja, zazna spremembe v delovanju limbičnega sistema in v temenskem režnju, ki nam prek naših zaznav pomaga zgraditi občutek samozavedanja in naše mesto v svetu. Slednji se po besedah ameriškega zdravnika in nevroznanstvenika dr. Andrewa Newberga iz Jefferson Myrna Brind Centra za integrativno medicino utiša:

»Tako da začenjamo izgubljati občutek jaza in se počutimo bolj povezani s svetom okoli nas ali vesoljem, bogom oziroma s tistim, o čemer meditiramo. Res prihaja do številnih sprememb, zaradi česar je meditacija zelo močna vadba.«  

Ker je meditativnih tehnik veliko, so spremembe odvisne tudi od vrste meditacije. Nekaj primerov daje dr. Andrew Newberg in hkrati opozorja, da niso vse vrste meditacije primerne za vsakogar.

 

Spremembe v počutju, kognitivnih sposobnostih in možganih

Številne raziskave in izkušnje ljudi dokazujejo blagodejne učinke meditacije na delovanje naših možganov in počutje. Dr. Andrew Newberg, ki je tudi zdravnik v bolnišnici Univerze Jefferson:

»Te vadbe izboljšajo koncentracijo, pomagajo umu in možganom, da bolje delujejo, ljudje poročajo o tem, da lahko bolj jasno razmišljajo, raziskave kažejo, da se nam lahko izboljša spomin, ljudje so manj depresivni, manj anksiozni in se na splošno bolje počutijo.«  

Slovenska raziskava, v kateri je sodeloval tudi specialist psihiatrije dr. Jurij Bon, je pokazala, da pri meditativni tehniki osredotočanja pozornosti pride do neposrednih učinkov izboljševanja pozornosti oz. do kombinacije osredotočene pozornosti in sposobnosti ignoriranja motečih dražljajev, kar je v našem vsakodnevnem življenju še kako pomembno. Dr. Jurij Bon pravi, da raziskave po svetu kažejo tudi na bolj dolgoročne učinke tovrstne meditacije:

»Ta sposobnost se z leti meditativne prakse še naprej krepi in potem ni prisotna le med meditiranjem, ampak pri izkušenem meditatorju, ki meditira na primer redno že zadnjih 20 let, zelo verjetno ves čas. Pri takih meditatorjih, kažejo raziskave, pride tudi do anatomskih sprememb v zgradbi vpletenih delov njihovih možganov, kar je verjetno povezano s spremembami v izražanju genov – zato ker te spremembe kontrolirajo remodeliranje možganov, t. i. procese plastičnosti možganov, to, kako se možgani prilagajajo s svojo strukturo na tisto, kar pretežno počnejo.«

Do takšnih spoznanj je prišel prav dr. Andrew Newberg iz ZDA. Možgani tistih, ki so začeli meditirati, so se spremenili že po dveh mesecih in bili tudi v naravnem stanju drugačni kot pred tem obdobjem.

»Ko smo opazovali človekove možgane v umirjenem, naravnem stanju, smo videli spremembe že po 8 tednih opravljanja preproste meditativne tehnike. Po tem obdobju vsakodnevne 12-minutne vadbe kirtan krija meditacije smo videli pomembne spremembe v določenih delih možganov. V čelnem režnju, ki je postal bolj aktiven, spremembe so se pokazale tudi v osrednji strukturi, v talamusu, ki nam pomaga zgraditi našo zavest, naš občutek resničnosti. Kot so pokazale naše in tudi druge raziskave, imajo tisti, ki meditirajo dalj časa, drugačne možgane oz. ti drugače delujejo kot možgani tistih, ki ne. Lahko bi rekli, da je podobno kot pri dvigovanju uteži – če treniramo, naše mišice postanejo fizično večje, gostejše in močnejše. Podobno opažamo v možganih – tisti, ki dalj časa meditirajo, imajo gostejše možgane, predvsem v čelnem režnju, kot tisti, ki ne. Na osnovi naših raziskav, ki se osredotočajo bolj na funkcije možganov, vidimo, da so ti deli možganov ne le večji, temveč tudi delujejo bolje.«

Kako to, da lahko z meditacijo spreminjamo svoje možgane in njihovo delovanje?

Natančni mehanizmi niso znani, pravi dr. Bon, obstajata pa dve možni razlagi. Po prvi že z našimi miselnimi procesi vplivamo na delovanje različnih omrežij v možganih – saj ti niso ločljivi od procesov delovanja možganov: »Vsak miselni proces se nekako odraža v možganski aktivnosti in bolj ko ponavljamo to miselni proces, bolj ko ga uporabljamo, pride do ojačanja ali pa do trajne prilagoditve  v možganskih omrežjih, ki podpirajo to dejavnost.« Druga razlaga poudarja, da lahko že enostavna povečana ritmičnost aktivnosti – na primer uravnavanje ritma dihanja pri meditaciji – fiziološko vpliva na spremembe v možganih.

Ne glede na to, katero stališče zavzamemo, da bi z meditacijo spremenili svoje možgane in počutje, en poskus meditacije ne bo dovolj. Potrebno je ponavljanje, potrebna je vsakodnevna vadba.

 

Spodaj lahko prisluhnete daljšemu pogovoru z asis. dr. Jurijem Bonom, spec. psih, z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, v njem nekaj več tudi o mirovnem omrežju in možnostih zdravljenja duševnih motenj (depresije) s pomočjo meditacije.

 

 


Možgani na dlani

485 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Možgani na dlani

04.08.2016


Splošno sprejeto mnenje je, da meditacija oz. različne tehnike čuječnosti in pozornosti pozitivno vplivajo na človekovo počutje in izboljšajo tudi nekatere njegove kognitivne sposobnosti. Kakšni so torej takojšnji in kakšni dolgoročni učinki vsakodnevne vadbe meditacije? Kaj se dogaja v naših možganih med meditacijo in ali je to odvisno tudi od tega, katero meditacijo izvajamo?

Budnost, spanje, koma in meditacija – to so glavne štiri kategorije stanja zavesti, ki so med seboj zelo različne, zato meditacije ne moremo primerjati z drugimi stanji zavesti, pravi asis. dr. Jurij Bon, spec. psih., z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

»Kar se dogaja med meditiranjem, je četrto stanje zavesti, neko tako transcedentalno stanje, kjer so določeni deli možganov, kot je na primer frontalni reženj, veliko bolj aktivni kot sicer, drugi deli – tisti, ki so bolj povezani z zaznavanjem zunanjega sveta, pa so manj aktivni. Obenem je posameznikov subjektiven občutek, da je veliko bolj buden kot v običajnem budnem stanju in da veliko bolj zaznava globljo realno naravo sveta.«

Raziskave tako v Sloveniji kot v tujini jasno kažejo na to, kaj se dogaja med meditacijo v naših možganih – nekateri deli postanejo bolj prekrvavljeni, bolj aktivni, drugi manj, EEG raziskave pa dokazujejo, da se moč elektroencefalografskih valov na različnih frekvencah pri meditaciji spremeni v vseh frekvenčnih pasovih: v teta, alfa, beta in gama pasu. Na splošno bi lahko rekli, da se med meditacijo okrepi delovanje čelnega režnja, zazna spremembe v delovanju limbičnega sistema in v temenskem režnju, ki nam prek naših zaznav pomaga zgraditi občutek samozavedanja in naše mesto v svetu. Slednji se po besedah ameriškega zdravnika in nevroznanstvenika dr. Andrewa Newberga iz Jefferson Myrna Brind Centra za integrativno medicino utiša:

»Tako da začenjamo izgubljati občutek jaza in se počutimo bolj povezani s svetom okoli nas ali vesoljem, bogom oziroma s tistim, o čemer meditiramo. Res prihaja do številnih sprememb, zaradi česar je meditacija zelo močna vadba.«  

Ker je meditativnih tehnik veliko, so spremembe odvisne tudi od vrste meditacije. Nekaj primerov daje dr. Andrew Newberg in hkrati opozorja, da niso vse vrste meditacije primerne za vsakogar.

 

Spremembe v počutju, kognitivnih sposobnostih in možganih

Številne raziskave in izkušnje ljudi dokazujejo blagodejne učinke meditacije na delovanje naših možganov in počutje. Dr. Andrew Newberg, ki je tudi zdravnik v bolnišnici Univerze Jefferson:

»Te vadbe izboljšajo koncentracijo, pomagajo umu in možganom, da bolje delujejo, ljudje poročajo o tem, da lahko bolj jasno razmišljajo, raziskave kažejo, da se nam lahko izboljša spomin, ljudje so manj depresivni, manj anksiozni in se na splošno bolje počutijo.«  

Slovenska raziskava, v kateri je sodeloval tudi specialist psihiatrije dr. Jurij Bon, je pokazala, da pri meditativni tehniki osredotočanja pozornosti pride do neposrednih učinkov izboljševanja pozornosti oz. do kombinacije osredotočene pozornosti in sposobnosti ignoriranja motečih dražljajev, kar je v našem vsakodnevnem življenju še kako pomembno. Dr. Jurij Bon pravi, da raziskave po svetu kažejo tudi na bolj dolgoročne učinke tovrstne meditacije:

»Ta sposobnost se z leti meditativne prakse še naprej krepi in potem ni prisotna le med meditiranjem, ampak pri izkušenem meditatorju, ki meditira na primer redno že zadnjih 20 let, zelo verjetno ves čas. Pri takih meditatorjih, kažejo raziskave, pride tudi do anatomskih sprememb v zgradbi vpletenih delov njihovih možganov, kar je verjetno povezano s spremembami v izražanju genov – zato ker te spremembe kontrolirajo remodeliranje možganov, t. i. procese plastičnosti možganov, to, kako se možgani prilagajajo s svojo strukturo na tisto, kar pretežno počnejo.«

Do takšnih spoznanj je prišel prav dr. Andrew Newberg iz ZDA. Možgani tistih, ki so začeli meditirati, so se spremenili že po dveh mesecih in bili tudi v naravnem stanju drugačni kot pred tem obdobjem.

»Ko smo opazovali človekove možgane v umirjenem, naravnem stanju, smo videli spremembe že po 8 tednih opravljanja preproste meditativne tehnike. Po tem obdobju vsakodnevne 12-minutne vadbe kirtan krija meditacije smo videli pomembne spremembe v določenih delih možganov. V čelnem režnju, ki je postal bolj aktiven, spremembe so se pokazale tudi v osrednji strukturi, v talamusu, ki nam pomaga zgraditi našo zavest, naš občutek resničnosti. Kot so pokazale naše in tudi druge raziskave, imajo tisti, ki meditirajo dalj časa, drugačne možgane oz. ti drugače delujejo kot možgani tistih, ki ne. Lahko bi rekli, da je podobno kot pri dvigovanju uteži – če treniramo, naše mišice postanejo fizično večje, gostejše in močnejše. Podobno opažamo v možganih – tisti, ki dalj časa meditirajo, imajo gostejše možgane, predvsem v čelnem režnju, kot tisti, ki ne. Na osnovi naših raziskav, ki se osredotočajo bolj na funkcije možganov, vidimo, da so ti deli možganov ne le večji, temveč tudi delujejo bolje.«

Kako to, da lahko z meditacijo spreminjamo svoje možgane in njihovo delovanje?

Natančni mehanizmi niso znani, pravi dr. Bon, obstajata pa dve možni razlagi. Po prvi že z našimi miselnimi procesi vplivamo na delovanje različnih omrežij v možganih – saj ti niso ločljivi od procesov delovanja možganov: »Vsak miselni proces se nekako odraža v možganski aktivnosti in bolj ko ponavljamo to miselni proces, bolj ko ga uporabljamo, pride do ojačanja ali pa do trajne prilagoditve  v možganskih omrežjih, ki podpirajo to dejavnost.« Druga razlaga poudarja, da lahko že enostavna povečana ritmičnost aktivnosti – na primer uravnavanje ritma dihanja pri meditaciji – fiziološko vpliva na spremembe v možganih.

Ne glede na to, katero stališče zavzamemo, da bi z meditacijo spremenili svoje možgane in počutje, en poskus meditacije ne bo dovolj. Potrebno je ponavljanje, potrebna je vsakodnevna vadba.

 

Spodaj lahko prisluhnete daljšemu pogovoru z asis. dr. Jurijem Bonom, spec. psih, z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, v njem nekaj več tudi o mirovnem omrežju in možnostih zdravljenja duševnih motenj (depresije) s pomočjo meditacije.

 

 


28.07.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


21.07.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


14.07.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


07.07.2016

3D VID

Ozrite se okrog sebe, narediti obrat po prostoru in z očmi poiščite predmet, ki je od vas najdlje. Morda se nam zdi nekaj samoumevnega, a naša sposobnost, da zaznavamo globino oziroma vidimo svet v 3D dimenziji je kompleksna. Kako sličice iz obeh očes pripotujejo do naših možganskih omrežjih, kdaj se združijo v 3D sliko, kaj se zgodi, če se ne in kako so nas znali pretentati že renesančni slikarji? Vse to v tokratni oddaji Možgani na dlani v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje: Prof. dr. Marko Hawlina. Sprašuje: Mojca Delač.


30.06.2016

MOŽGANI V TRGOVINI

V tokratni oddaji se bomo sprehodili med policami trgovin in si privoščili nekaj oglasov. No, ne čisto zares. Radi nakupujete? Se kdaj vprašate, koliko je pri naših izbirah zavestnega in v kolikšni miri naše odločitve določa skrbno načrtovana študija v ozadju oziroma tako imenovani nevromarketing? Od vidnih dražljajev do vonja. Zakaj pri oglasih šteje vsaka sekunda in kaj ima pri tem naša amigdala? Aplikativna nevroznanost je pred številnimi izzivi in sem sodi tudi nevromarketing, o katerem bo spregovoril Manuel Kuran, magister kognitivne psihologije, ki ga je pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!


23.06.2016

MISLIM, TOREJ?

Pred vrati so poletne počitnice. Misli na pašo! Ampak- kaj sploh je misel? V slovarju najdemo vrsto opisov, v nevroznanosti pa jo težko sestavimo v enovito definicijo. Jurij Dreo nam bo povedal, koliko je že jasnega o tem, kaj je misel in kje nastane, kako se tega lotevajo tisti, ki preučujejo organ, s katerim mislimo ter tudi, kje so pri tem največji izzivi. Seveda pa nas bo zanimalo tudi, ali na počitnicah mislimo drugače kot med napornim delavnikom. Kaj mislite? Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.


16.06.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


09.06.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


02.06.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


02.06.2016

Nosečniški možgani

Med nosečnostjo žensko telo preide mnogo sprememb. Nevroznanstveniki pa so dokazali, da se očitne spremembe dogajajo tudi v možganih bodočih mam. Mnoge ženske so tako med nosečnostjo bolj pozabljive in večkrat raztresene. Ste vedeli, da se volumen možganov v tretjem trimesečju celo vidno zmanjša? Kaj to pomeni in ali so t.i. nosečniški možgani le mit, bo govora v tokratni rubriki Možgani na dlani, ki jo je pripravila Lea Ogrin.


26.05.2016

Lucidne sanje

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


19.05.2016

Sanje

Ali morda veste, kaj imajo skupnega Frankenstein, šivalni stroj in struktura benzenove molekule? Ideja za vse našteto se je avtorjem porodila v sanjah, iz sanj pa so jo prenesli v realnost, kjer se je izkazala za uporabno. Sanjski svet je tudi sicer poln zanimivosti - nekatere od njih znamo pojasniti, pri drugih pa kljub dolgoletnemu, včasih stoletnemu preučevanju, še vedno tavamo v temi. Zakaj, koliko in kdaj sanjamo, kaj se med sanjanjem dogaja v naših možganih, ali lahko vplivamo na potek naših sanj ter zakaj se nekaterih sanj spominjamo, drugih pa ne, so vprašanja, na katera bomo v tokratni oddaji Možgani na dlani poiskali odgovor skupaj z dr. Vito Štukovnik z Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in dr. Martinom Dreslerjem z nizozemske Univerze Radboud. Ne preslišite v četrtek ob 7.35 na Prvem.


12.05.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


05.05.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


28.04.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


21.04.2016

BOM RAJŠI JUTRI?

Ste že slišali za prokrastinacijo? Marsikomu se beseda zdi nekaj zelo tujega in neznanega. Ste že kdaj kakšno obveznost preložili na "pozneje bom" ali "bom jutri"? Potem ste jo že izkusili. Prokrastinacija je odlašanje oziroma zavlačevanje. Ker se je v tistem trenutku tako lepo izogniti stresu, ampak ta nas vseeno čaka za ovinkom. Kakšni boji se pri tem bijejo v naših možganih in kaj ima pri tem evolucija? Odgovore prinaša četrtkovo jutro in Možgani na dlani. Ob 7.35 na Prvem. Ne odlašajte in bodite z nami! Pripravlja: Mojca Delač.


14.04.2016

Po kaj sem že prišel/a v shrambo?

Vsakemu med nami se je že zgodilo. Odpravili smo se iskati nekaj v shrambo in ko smo prišli, smo pozabili po kaj smo namenjeni. Ali pa se nismo mogli otresti tistega neprijetnega občutka, da smo nekaj pozabili, pa nismo vedeli, kaj. V tokratni rubriki možgani na dlani bomo brskali o shrambi, pa ne tisti v kleti, pač pa po shrambi našega spomina in se naučili, kaj o teh fenomenih že ve znanost, ali se jih sploh da eksperimentalno preveriti ter kako si lahko pomagamo, ko do tega pride. Pojasnjuje: dr. Sanja Šešok. Sprašuje: Mojca Delač. V četrtek ob 7.35 na Prvem!


07.04.2016

Možganski vmesniki

Z močjo sodobnih računalnikov in vse boljšim razumevanjem človeških možganov prihodnost postaja del naših življenj. Predstavljajte si, da bi lahko z mislimi denimo upravljali osebni računalnik, ugasnili luč ali vozili avtomobil. A pri tem ne gre toliko za udobje kot za to, da bi mnogim, zlasti hendikepiranim, lahko močno izboljšali kvaliteto življenja. Možganski vmesniki, ki veljajo za enega največjih tehnoloških prebojev v zadnjih desetletjih, znanstveno fantastične podobe vse bolj približujejo realnosti. O tem, kako delujejo možganski vmesniki, kje so njihove omejitve in kakšno prihodnost nam lahko prinesejo, bomo govorili v tokratni oddaji Možgani na dlani. Pripravlja: Peter Močnik.


31.03.2016

Zrcalce, zrcalce, v nevronih povej? (1. Del)

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je skupina nevroznanstvenikov z Univerze v Parmi odkrila vrsto možganskih celic, ki so dobile ime "zrcalni nevroni". Kot se je najprej pokazalo pri preučevanju opičjih možganov, gre za nevrone, ki se, če zelo poenostavimo, aktivirajo, ko izvajamo neko aktivnost, prav tako pa tudi, ko opazujemo nekoga drugega izvajati to dejanje. Doslej so zrcalni nevronski sistem odkrili pri opicah, pticah in ljudeh. Poleg vprašanj o motoričnih aktivnostih pa je to odkritje seveda sprožilo številna vprašanja povezana z zaznavanjem občutkov in čustev drugih ljudi ter tudi predvidenje namer nekih dejanj. A izkazalo se je tudi, da se s pripisovanjem vloge zrcalnih nevronov v kognitivnih procesih ne gre prenagliti. O vsem tem v tokratni oddaji Možgani na dlani. Pripravlja: Mojca Delač.


24.03.2016

ŽENSKI in MOŠKI MOŽGANI

Vsi vemo, da smo si ženske in moški različni - drugače razmišljamo, imamo drugačne lastnosti in na enako situacijo drugače odreagiramo. S tem so povezani tudi številni stereotipi. Koliko je v njih resnice in kaj je nevroznanost že dognala o razlikah med ženskimi in moškimi možgani, je s pomočjo prof. dr. Gine Rippon in prof. dr. Gregorja Majdiča raziskala Darja Pograjc. Več v četrtek ob 7.35 v oddaji Možgani na dlani na Prvem.


Stran 23 od 25
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov