Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Povišan srčni utrip, rdečica na obrazu, potne dlani in razširjene zenice. S temi znaki so zaradi počitniških simpatij, prvih poljubov in poletnih romanc marsikdaj povezani tudi naši spomini na poletje. Ali se poleti pogosteje zaljubimo in kaj se takrat zgodi v naših možganih, bomo raziskovali v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. Slišali boste, zakaj pravimo, da je ljubezen slepa, katere naše kognitivne sposobnosti se izboljšajo in katere poslabšajo, ko smo "zatreskani", in tudi, kaj se v naših možganih zgodi, ko smo nesrečno zaljubljeni. Ne preslišite v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Andreja Gradišar.
Brezskrbni dnevi, polni veselja in smeha, ter nova poznanstva, ki so se razvila v prvi poljub ali poletno romanco. Takšni in podobni utrinki s poletnih počitnic, ki se jih spominjamo čez nekaj tednov, mesecev ali celo let, marsikomu pospešijo srčni utrip, mu na obraz pričarajo del tiste rdečice, ki je bila ob srečanju s poletno ljubeznijo še veliko bolj intenzivna, morda malo bolj potne postanejo tudi dlani. Vse našteto – hitrejše bitje srca, razširjene zenice, potne dlani in zardelost – so telesni znaki, ki se pogosto pojavijo, ko se zaljubimo, zaradi njih pa zaljubljenost in ljubezen povezujemo s srcem. A vse skupaj se odvija pod nevidno taktirko dogajanja v možganih, pravi naša današnja sogovornica prof. dr. Maja Bresjanac. Kaj se zgodi, ko se zaljubimo, zakaj je to pogosteje poleti in zakaj pravimo, da je ljubezen slepa, pa v naslednjih minutah v oddaji Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Pripravila jo je Andreja Gradišar.
492 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Povišan srčni utrip, rdečica na obrazu, potne dlani in razširjene zenice. S temi znaki so zaradi počitniških simpatij, prvih poljubov in poletnih romanc marsikdaj povezani tudi naši spomini na poletje. Ali se poleti pogosteje zaljubimo in kaj se takrat zgodi v naših možganih, bomo raziskovali v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. Slišali boste, zakaj pravimo, da je ljubezen slepa, katere naše kognitivne sposobnosti se izboljšajo in katere poslabšajo, ko smo "zatreskani", in tudi, kaj se v naših možganih zgodi, ko smo nesrečno zaljubljeni. Ne preslišite v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Andreja Gradišar.
Brezskrbni dnevi, polni veselja in smeha, ter nova poznanstva, ki so se razvila v prvi poljub ali poletno romanco. Takšni in podobni utrinki s poletnih počitnic, ki se jih spominjamo čez nekaj tednov, mesecev ali celo let, marsikomu pospešijo srčni utrip, mu na obraz pričarajo del tiste rdečice, ki je bila ob srečanju s poletno ljubeznijo še veliko bolj intenzivna, morda malo bolj potne postanejo tudi dlani. Vse našteto – hitrejše bitje srca, razširjene zenice, potne dlani in zardelost – so telesni znaki, ki se pogosto pojavijo, ko se zaljubimo, zaradi njih pa zaljubljenost in ljubezen povezujemo s srcem. A vse skupaj se odvija pod nevidno taktirko dogajanja v možganih, pravi naša današnja sogovornica prof. dr. Maja Bresjanac. Kaj se zgodi, ko se zaljubimo, zakaj je to pogosteje poleti in zakaj pravimo, da je ljubezen slepa, pa v naslednjih minutah v oddaji Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Pripravila jo je Andreja Gradišar.
Neveljaven email naslov