Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Možgani in sladkor

22.09.2016

Da hrana vpliva na naše počutje in zdravje, vemo, prav tako smo seznanjeni s tem, na katere sestavine moramo biti pozorni, če se želimo zdravo prehranjevati. Čim manj dodatkov, ojačevalcev okusov, nasičenih maščob in treh belih strupov: bele moke, soli in belega sladkorja. A glede na to, da smo pred kratkim izvedeli, da slovenski otroci in najstniki pojedo skoraj 67 kilogramov sladkorja na leto in da je ameriška sladkorna industrija vplivala za raziskave o tveganih učinkih sladkorja v prehrani, je naše vedenje o škodljivih vplivih sladkorja še vedno pomanjkljivo. Zato se bomo tudi v oddaji Možgani na dlani vprašali, zakaj je lahko kdaj čokolada tolažba, ali je sladkor droga in kako preveč sladkorja vpliva na naše kognitivne sposobnosti. Na Prvem v četrtkovem jutru ob 7.35! Pripravlja: Špela Šebenik.

Čeprav se vsi zavedamo tveganj debelosti in poznamo priporočila zdrave prehrane, slovenski otroci in najstniki še vedno pojedo skoraj 67 kilogramov sladkorja na leto. Zakaj torej kljub določenemu znanju še vedno posegamo po sladkarijah? Zakaj je čokolada tolažba, ali je sladkor droga in kako preveč sladkorja vpliva na naše kognitivne sposobnosti?

Ko človek zaužije hrano, se v njegovih možganih aktivirajo centri za nagrajevanje – nucleus accumbens, ventralno tegmentalno območje in predeli v skorji čelnega režnja, pa tudi v hipokampusu in amigdali. Mezolimbični sistem uporablja dopamin za posredovanje učinka “nagrade”, količino tega živčnega prenašalca pa povečujejo predvsem hrana in pijača, spolnost, skrb za druge – torej stvari, ki so z vidika preživetja vrste najpomembnejše.

A ni vsaka hrana enako zadovoljujoča. Večina nas ima raje sladek okus, saj ga naš mezolimbični sistem prepozna kot boljšega za naše telo. Evolucijsko in nekoliko poenostavljeno gledano – ko so naši predniki nabirali gozdne jagode, je kisel okus pomenil “še ne dovolj zrelo”, grenek pa “pazi strup”. Tako torej ni čudno, da nam košček sladke čokolade, da občutek nagrade, zadovoljstva, celo sreče. Doc. dr. Sergej Pirkmajer z Inštituta za patološko fiziologijo ljubljanske medicinske fakultete pa opozarja, da so se časi spremenili:

“Sladka, pa tudi mastna hrana, ki nas privlači zaradi okusa in vonja, hkrati povzroča tudi občutek zadovoljstva. In poti v možganih, ki omogočajo ta občutek, so v svoji osnovi koristne, zato ker so nas v preteklosti usmerjale k temu, da smo uživali hrano, ki smo jo potrebovali za preživetje. A to je bilo obdobje, ko je hrane v našem okolju primanjkovalo, poraba energije je bila relativno velika, saj jo je bilo treba veliko vložiti v telesno aktivnost. Takrat je bilo to smiselno. V današnjem okolju, ko smo manj telesno aktivni, po drugi strani je hrane, ki vsebuje veliko energije, relativno veliko vsaj v našem delu sveta, pa je to postalo neugodno. To je lahko potem tudi neke vrste tolažba v stresnih razmerah, občutek zadovoljstva, ki nam ga nudi hrana, lahko postane tudi kot nek izhod iz drugih težav.”

Sladkor je nujen za delovanje možganov

A naši možgani sladkor nujno potrebujejo. “Naši možgani so življenjsko odvisni od krvnega sladkorja, od glukoze,” pravi dr. Pirkmajer. Dnevno porabijo med 120 in 140 gramov tega sladkorja in s tem pridobijo vso energijo za svoje delovanje. To ne pomeni, da moramo pojesti toliko gramov belega sladkorja, saj sladkor vnesemo v telo z različnimi viri: s sadjem, kruhom, testeninami, vsi ogljikovi hidrati se namreč spremenijo v sladkor. Po Pirkmajerjevih besedah lahko naši možgani in telo dobro funkcionirajo brez vseh dodatnih, večinoma rafiniranih sladkorjev iz sladkarij, nekaj tednov tudi brez hrane. Razlogov, da bi morali prigrizniti kakšen priboljšek, da ne bi bili zaspani ali bi se lažje učili in delali, torej ni. Še več, preveč sladkorja ne predstavlja le tveganja za debelost, razvoj srčno-žilnih in sladkorne bolezni, temveč lahko škoduje tudi mentalnim sposobnostim.

Preveč sladkorja škoduje našim možganom

Medtem ko se večina raziskav o vplivu sladkorja na človekovo počutje osredotoča na tveganja za razvoj presnovnih in srčno-žilnih bolezni, so na kalifornijski univerzi v Los Angelesu (UCLA) preučevali tudi učinke sladkorja na kognitivne procese in učenje. Dr. Xia Yang, ki uči na oddelku za integrativno biologijo in fiziologijo:

“Raziskovali smo vpliv določene vrste sladkorja, in sicer fruktoze, ki je poceni sestavina in jo zato vsebuje zelo veliko prehranskih izdelkov – na primer gazirane pijače, omaka za testenine in podobno. Preučevali smo kognitivne sposobnosti in sposobnosti pomnenja pri podganah, ki smo jim šest tednov dajali pijačo z visoko vsebnostjo fruktoze. Ugotovili smo, da si niso dobro zapomnile stvari, niso se mogle dobro naučiti novih nalog.”

Dr. Yang je skupaj z dr. Fernandom Gomezom Pinillo in s sodelavci izvedla raziskavo na podganah, ki so morale najti pot iz labirinta. Skupina podgan, ki je prejemala fruktozno dieto, je za prečkanje labirinta potrebovala še enkrat več časa kot skupina podgan, ki je pila vodo. Fruktoza v na primer visoko fruktoznem koruznem sirupu namreč vpliva na slabšo komunikacijo med možganskimi celicami, škoduje sinapsam, ki nam omogočajo učenje.

V raziskavi so se osredotočili tudi na delovanje hipotalamusa, ki je odgovoren za našo presnovo, in na hipokampus, ki nadzira spomin, učenje in ki je povezan na primer tudi z Alzheimerjevo boleznijo. Ugotovili so, da zaradi fruktoze prihaja do sprememb številnih genov v možganih. So rezultati na podganah pomembni tudi za človeka? Dr. Yang pravi, da ja.

“V raziskavi smo povezali gene, na katere vpliva fruktoza, s človeškimi boleznimi. Obstaja namreč kar nekaj raziskav na ljudeh, ki določene gene povezujejo tako s presnovnimi kot z možganskimi boleznimi. Ugotovili smo, da so geni v podgani, na katere je vplivala fruktoza, povezani tudi s presnovnimi in z možganskimi boleznimi pri človeku. Konvergenca med obema vrstama je bila izjemna. Geni, ki smo jih opazovali mi na podganah, so pomembni tudi za človeške bolezni.” 

Je sladkor droga?

Zaradi škodljivih vplivov rafiniranega sladkorja in izdelkov z visoko vsebnostjo fruktoze je v javnosti že dalj časa prisotna tudi dilema, ali bi morali bel sladkor obravnavati kot drogo, ker naj bi, podobno kot nikotin, kokain in heroin, “ugrabil” pot nagrajevanja v možganih. Zagovorniki te teze pravijo, da je uživanje oblik sladkorja, ki jih v naravi ne najdemo, prineslo podobne spremembe kot pri odvisnosti od prepovedanih drogah uporaba injekcije. Prav tako svojo tezo argumentirajo s tem, da če se sladkorju odpovemo, občutimo obtegnitvene sindrome, in da pri občutku zadovoljstva potrebujemo vedno več sladkorja. Dr. Sergej Pirkmajer opozarja, da moramo biti pri tem vprašanju previdni, saj med drogami in sladkorjem obstaja kar nekaj razlik.

“Hrano in sladkorje potrebujemo za življenje, drog pa ne potrebujemo – to je že ena bistvena razlika med sladkorjem in drogami.”

Tudi odtegnitveni sindrom je pri sladkorjih bistveno manjši kot pri drogah, prav tako pri uživanju hrane ne prihaja do motenj stanja zavesti. Če pojemo sladkarijo, naše telesne in kognitivne sposobnosti niso tako prizadete kot pri alkoholu ali drugih prepovedanih drogah. Vpliva pa sladkor na naše vedenje in motivacijo, pravi dr. Pirkmajer, in to prav zaradi občutka zadovoljstva, ki ga po poti nagrajevanja v naših možganih aktivira zaužitje (sladke) hrane. Za to, da pridemo do sladkega prigrizka, smo se pripravljeni zelo potruditi.

 


Možgani na dlani

472 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Možgani in sladkor

22.09.2016

Da hrana vpliva na naše počutje in zdravje, vemo, prav tako smo seznanjeni s tem, na katere sestavine moramo biti pozorni, če se želimo zdravo prehranjevati. Čim manj dodatkov, ojačevalcev okusov, nasičenih maščob in treh belih strupov: bele moke, soli in belega sladkorja. A glede na to, da smo pred kratkim izvedeli, da slovenski otroci in najstniki pojedo skoraj 67 kilogramov sladkorja na leto in da je ameriška sladkorna industrija vplivala za raziskave o tveganih učinkih sladkorja v prehrani, je naše vedenje o škodljivih vplivih sladkorja še vedno pomanjkljivo. Zato se bomo tudi v oddaji Možgani na dlani vprašali, zakaj je lahko kdaj čokolada tolažba, ali je sladkor droga in kako preveč sladkorja vpliva na naše kognitivne sposobnosti. Na Prvem v četrtkovem jutru ob 7.35! Pripravlja: Špela Šebenik.

Čeprav se vsi zavedamo tveganj debelosti in poznamo priporočila zdrave prehrane, slovenski otroci in najstniki še vedno pojedo skoraj 67 kilogramov sladkorja na leto. Zakaj torej kljub določenemu znanju še vedno posegamo po sladkarijah? Zakaj je čokolada tolažba, ali je sladkor droga in kako preveč sladkorja vpliva na naše kognitivne sposobnosti?

Ko človek zaužije hrano, se v njegovih možganih aktivirajo centri za nagrajevanje – nucleus accumbens, ventralno tegmentalno območje in predeli v skorji čelnega režnja, pa tudi v hipokampusu in amigdali. Mezolimbični sistem uporablja dopamin za posredovanje učinka “nagrade”, količino tega živčnega prenašalca pa povečujejo predvsem hrana in pijača, spolnost, skrb za druge – torej stvari, ki so z vidika preživetja vrste najpomembnejše.

A ni vsaka hrana enako zadovoljujoča. Večina nas ima raje sladek okus, saj ga naš mezolimbični sistem prepozna kot boljšega za naše telo. Evolucijsko in nekoliko poenostavljeno gledano – ko so naši predniki nabirali gozdne jagode, je kisel okus pomenil “še ne dovolj zrelo”, grenek pa “pazi strup”. Tako torej ni čudno, da nam košček sladke čokolade, da občutek nagrade, zadovoljstva, celo sreče. Doc. dr. Sergej Pirkmajer z Inštituta za patološko fiziologijo ljubljanske medicinske fakultete pa opozarja, da so se časi spremenili:

“Sladka, pa tudi mastna hrana, ki nas privlači zaradi okusa in vonja, hkrati povzroča tudi občutek zadovoljstva. In poti v možganih, ki omogočajo ta občutek, so v svoji osnovi koristne, zato ker so nas v preteklosti usmerjale k temu, da smo uživali hrano, ki smo jo potrebovali za preživetje. A to je bilo obdobje, ko je hrane v našem okolju primanjkovalo, poraba energije je bila relativno velika, saj jo je bilo treba veliko vložiti v telesno aktivnost. Takrat je bilo to smiselno. V današnjem okolju, ko smo manj telesno aktivni, po drugi strani je hrane, ki vsebuje veliko energije, relativno veliko vsaj v našem delu sveta, pa je to postalo neugodno. To je lahko potem tudi neke vrste tolažba v stresnih razmerah, občutek zadovoljstva, ki nam ga nudi hrana, lahko postane tudi kot nek izhod iz drugih težav.”

Sladkor je nujen za delovanje možganov

A naši možgani sladkor nujno potrebujejo. “Naši možgani so življenjsko odvisni od krvnega sladkorja, od glukoze,” pravi dr. Pirkmajer. Dnevno porabijo med 120 in 140 gramov tega sladkorja in s tem pridobijo vso energijo za svoje delovanje. To ne pomeni, da moramo pojesti toliko gramov belega sladkorja, saj sladkor vnesemo v telo z različnimi viri: s sadjem, kruhom, testeninami, vsi ogljikovi hidrati se namreč spremenijo v sladkor. Po Pirkmajerjevih besedah lahko naši možgani in telo dobro funkcionirajo brez vseh dodatnih, večinoma rafiniranih sladkorjev iz sladkarij, nekaj tednov tudi brez hrane. Razlogov, da bi morali prigrizniti kakšen priboljšek, da ne bi bili zaspani ali bi se lažje učili in delali, torej ni. Še več, preveč sladkorja ne predstavlja le tveganja za debelost, razvoj srčno-žilnih in sladkorne bolezni, temveč lahko škoduje tudi mentalnim sposobnostim.

Preveč sladkorja škoduje našim možganom

Medtem ko se večina raziskav o vplivu sladkorja na človekovo počutje osredotoča na tveganja za razvoj presnovnih in srčno-žilnih bolezni, so na kalifornijski univerzi v Los Angelesu (UCLA) preučevali tudi učinke sladkorja na kognitivne procese in učenje. Dr. Xia Yang, ki uči na oddelku za integrativno biologijo in fiziologijo:

“Raziskovali smo vpliv določene vrste sladkorja, in sicer fruktoze, ki je poceni sestavina in jo zato vsebuje zelo veliko prehranskih izdelkov – na primer gazirane pijače, omaka za testenine in podobno. Preučevali smo kognitivne sposobnosti in sposobnosti pomnenja pri podganah, ki smo jim šest tednov dajali pijačo z visoko vsebnostjo fruktoze. Ugotovili smo, da si niso dobro zapomnile stvari, niso se mogle dobro naučiti novih nalog.”

Dr. Yang je skupaj z dr. Fernandom Gomezom Pinillo in s sodelavci izvedla raziskavo na podganah, ki so morale najti pot iz labirinta. Skupina podgan, ki je prejemala fruktozno dieto, je za prečkanje labirinta potrebovala še enkrat več časa kot skupina podgan, ki je pila vodo. Fruktoza v na primer visoko fruktoznem koruznem sirupu namreč vpliva na slabšo komunikacijo med možganskimi celicami, škoduje sinapsam, ki nam omogočajo učenje.

V raziskavi so se osredotočili tudi na delovanje hipotalamusa, ki je odgovoren za našo presnovo, in na hipokampus, ki nadzira spomin, učenje in ki je povezan na primer tudi z Alzheimerjevo boleznijo. Ugotovili so, da zaradi fruktoze prihaja do sprememb številnih genov v možganih. So rezultati na podganah pomembni tudi za človeka? Dr. Yang pravi, da ja.

“V raziskavi smo povezali gene, na katere vpliva fruktoza, s človeškimi boleznimi. Obstaja namreč kar nekaj raziskav na ljudeh, ki določene gene povezujejo tako s presnovnimi kot z možganskimi boleznimi. Ugotovili smo, da so geni v podgani, na katere je vplivala fruktoza, povezani tudi s presnovnimi in z možganskimi boleznimi pri človeku. Konvergenca med obema vrstama je bila izjemna. Geni, ki smo jih opazovali mi na podganah, so pomembni tudi za človeške bolezni.” 

Je sladkor droga?

Zaradi škodljivih vplivov rafiniranega sladkorja in izdelkov z visoko vsebnostjo fruktoze je v javnosti že dalj časa prisotna tudi dilema, ali bi morali bel sladkor obravnavati kot drogo, ker naj bi, podobno kot nikotin, kokain in heroin, “ugrabil” pot nagrajevanja v možganih. Zagovorniki te teze pravijo, da je uživanje oblik sladkorja, ki jih v naravi ne najdemo, prineslo podobne spremembe kot pri odvisnosti od prepovedanih drogah uporaba injekcije. Prav tako svojo tezo argumentirajo s tem, da če se sladkorju odpovemo, občutimo obtegnitvene sindrome, in da pri občutku zadovoljstva potrebujemo vedno več sladkorja. Dr. Sergej Pirkmajer opozarja, da moramo biti pri tem vprašanju previdni, saj med drogami in sladkorjem obstaja kar nekaj razlik.

“Hrano in sladkorje potrebujemo za življenje, drog pa ne potrebujemo – to je že ena bistvena razlika med sladkorjem in drogami.”

Tudi odtegnitveni sindrom je pri sladkorjih bistveno manjši kot pri drogah, prav tako pri uživanju hrane ne prihaja do motenj stanja zavesti. Če pojemo sladkarijo, naše telesne in kognitivne sposobnosti niso tako prizadete kot pri alkoholu ali drugih prepovedanih drogah. Vpliva pa sladkor na naše vedenje in motivacijo, pravi dr. Pirkmajer, in to prav zaradi občutka zadovoljstva, ki ga po poti nagrajevanja v naših možganih aktivira zaužitje (sladke) hrane. Za to, da pridemo do sladkega prigrizka, smo se pripravljeni zelo potruditi.

 


26.06.2024

Kot v (poletni) kriminalki!! Kako dober očividec so možgani?

Priča smo bili umoru v idiličnem obmorskem letovišču. Kaj se je zares zgodilo, kako zanesljiv je v resnici naš spomin? Že klasične empirične psihološke študije govorijo o potencialni nezanesljivosti očividcev kriminalnih dejanj, zdaj to z raziskavami potrjujejo tudi nevroznanost. Zakaj nas naš spomin tako pogosto vara? Odgovore na to, sta nam pomagala najti nevrolog, predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti, profesor, Dr. Zvezdan Pirtošek in doc. dr. Miha Hafner z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.


20.06.2024

"Čas je možgani. Pri ALS pa sploh."

21. junij je svetovni dan hude nevrodegenerativne bolezni, ki se ji reče Amiotrofična Lateralna Skleroza in o kateri smo v naših oddajah že veliko povedali, vse epizode hrani naš radijski arhiv in še enkrat hvala vsem, ki so pripovedovali o izkušnjah življenja s to boleznijo in zdravljenja. Nekateri ALS poznate tudi kot Lou Gehrigovo bolezen, po igralcu bejzbola, ki so mu jo diagnosticirali v 30ih letih prejšnjega stoletja, morda veste, da je za eno od oblik bolehal Stephen Hawking, ste slišali za bolezen motoričnega nevrona ali pa sodelovali pri polivanju z mrzlo vodo. Vse to je ALS. Mojca Delač vas tudi tokrat vabi, da greste z njo v svet čudovitega organa, ki pa se lahko s posameznikom tudi kruto poigra. Pridružila se ji bosta prof. dr. Albert Ludolph in doc. dr. Blaž Koritnik, ki se oglasi z največjega evropskega kongresa za ALS.


13.06.2024

Prof. dr. Dick Swaab: Od možganske banke do "nevronapredka" Kitajske

Prof. dr. Dick Swaab je zagotovo eden od najbolj znanih nizozemskih nevroznanstvenikov, ki deluje po vsem svetu, uveljavil pa se je predvsem z raziskavami možganske anatomije in fiziologije in v osemdesetih ustanovil tako imenovano možgansko banko. O vsem tem in tudi odgovoru na vprašanje, ali smo res naši možgani – v nadaljevanju! Pripravlja: Mojca Delač.


06.06.2024

Kako slepi sanjajo?

V tednu slepih in slabovidnih smo se poglobili v njihov sanjski svet s prof. dr. Ivano Rosenzweig in Tadejem Grumom. Možgani na dlani so v živo na sporedu vsak četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja Mojca Delač.


30.05.2024

Mara Popović, 3. del: "Za vikend sem komaj čakala mojo nevropatologijo"

Pred tednom dni smo se v drugem delu mini serije Možganov na dlani o nevropatološkem delu prof. dr. Mare Popović naučili, da možgani le redko ne pokažejo, kaj se je pravzaprav zgodilo. Velikokrat pa se kaj v razvoju znanja in razumevanja zgodi tudi po naključju. V tretjem, zadnjem delu, bomo tako na dlan dobili bolezen, ki se je pred desetletji pojavila na otoški državi v Oceaniji in pomembno prispevala k razumevanju prionov, beljakovinskih kužnih delcev. Prof. dr. Mara Popović pa nam bo povedala tudi, kaj, poleg osrednjega živčevja in možganov še zanima nevropatologe in kako v jeseni življenja skrbi za svoje možgane. Na potep nas vabi Mojca Delač.


23.05.2024

»Možgani le redko ne pokažejo, kaj se je pravzaprav zgodilo« (2.del)

Kakšne zgodbe odkrivajo možgani? Da jih nosi v srcu, bolj kot na dlani, nam je v prvi epizodi priznala prof. dr. Mara Popović, upokojena nevropatologinja, ki se je skoraj štiri desetletja z njimi ukvarjala tako od blizu, kot le malokdo. V drugi epizodi mini serije nam bo povedala, kdaj so jo možgani presenetili ter tudi, kako so skupaj s kolegi prvi razvozlali vprašanje, s katerim se je pred leti ukvarjal ves svet. Pripravlja: Mojca Delač.


16.05.2024

Mara Popović, nevropatologinja: "Jaz jih ne čutim na dlani, ampak v srcu" (1. del)

Kako je, ko imaš možgane zares na dlani? Kaj je to možganska sekcija? In kaj vse lahko pozornemu in izurjenemu očesu ali pa pod mikroskopom pove možgansko tkivo? O tem s prof. dr. Maro Popović, ki je 37 let vodila nevropatološko dejavnost pri nas. Zdaj, ko je v pokoju, pa z veseljem pripoveduje o svoji zanimivi življenjski in poklicni poti. In o zgodbah, ki jih pišejo možgani. Pripravlja: Mojca Delač.


09.05.2024

Ko se vmešajo beljakovinski kužni delci: Creutzfeld Jakobova bolezen

Tokrat potujemo v svet težke nevrodegenerativne bolezni, ki je k sreči redka, pred leti pa je dobila veliko pozornosti javnosti po zaslugi ene od njenih različic. Bolezen, ki jo imamo tokrat na dlani, nastane zaradi beljakovinskih kužnih delcev, ki jim pravimo prioni, imenuje pa se Creutzfeld- Jakobova bolezen. V zadnjih dveh mesecih so pri nas diagnosticirali tri primere. Po odgovore zavijamo na Nevrološko kliniko, k vodji Centra za kognitivne motnje, dr. Milici Gregorič Kramberger. Pripravlja: Mojca Delač.


02.05.2024

(ZNOVA) Ljudje, ki si zapomnijo vse

V praznično- počitniškem tednu, ko mnogi ustvarjate prekrasne nove spomine, brskamo po zakladnici epizod. Se spomnite kaj ste počeli včeraj? Mnogi boste najbrž prikimali. Kaj pa v četrtek pred štirinajstimi dnevi? Enim mesecem? Šestimi leti? Ja, marsikaj, kar se nam zgodi zbledi in utone v pozabo, obstaja pa tudi peščica posameznikov, pri katerih to ni tako in imajo izrazito dober avtobiografski spomin in se odlično spomnijo vsakega dneva življenja od določenega leta naprej. So nevronska omrežja posameznikov s to sposobnostjo drugačna? Kaj imajo skupnega? In zakaj je pozabljanje včasih koristno?O tako imenovani hipertimeziji se je Mojca Delač pogovarjala z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.


25.04.2024

Prof. Eling de Bruin: "Možgani niso statični"

Prof. Dr. Eling de Bruin ima za sabo zanimivo raziskovalno pot. Najprej se je izšolal za fizioterapevta in se nato, ko je že opravljal to delo, odločil, da ga lokomotorni sistem tako zanima, da si želi nadaljnjega študija na tem področju. Pot ga je zato vodila do raziskovanja človeškega gibanja in Švice, kjer je na tem področju razvil akademsko kariero, deluje namreč na sloviti univerzi ETH v Zürichu in na Institutu Karolinska na Švedskem. Raziskovalno se zlasti ukvarja s preprečevanjem padcev pri starejših, telesni strukturi in razvoju telesnih senzorjev. Pripravlja: Mojca Delač.


18.04.2024

Z Vesno van Midden: Obeti elektrostimulacije vagusa (potepuškega živca) pri Parkinsonovi bolezni

Vesna van Midden je mlada raziskovalka na nevrološki kliniki v Ljubljani, na kateri bo kmalu začela tudi specializacijo. V novi epizodi Možganov na dlani bomo dobili vpogled v njeno raziskovanje učinkov neinvazivne elektrostimulacije vagusa, to je 10. možganski živec, ki ga morda poznate tudi kot potepuški živec ali klateža, pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Kakšni so rezultati? Kaj to obeta? In kateri bodo naslednji koraki? Veliko vprašanj za radovedne možgane, nanje bo odgovorila Vesna van Midden v pogovoru z Mojco Delač v novi epizodi Možganov na dlani! Avtor: Mojca Delač


11.04.2024

"Zakaj tuji jezik hitreje razumemo kot spregovorimo?"

Kako ste kaj s tujimi jeziki? Danes jih bomo primešali v zakladnico znanja o njih in možganih, kajti pred časom nam je pisala poslušalka Manca, ki jo zanima: " V čem tiči razlog, da je naše bralno razumevanje tujega jezika veliko večje od zmožnosti govorjenja - ne nujno, vendar pa se to rado zgodi?" Zavihamo nevrone in na iskanje odgovorov. Za to pa zavijamo v Leipzig, na inštitut Maxa Plancka za kognitivne in možganske znanosti, kjer deluje dr. Alfred Anwander, ki pravi, da so jeziki nekaj najčudovitejšega, kar zmorejo naši možgani. Pripravila: Mojca Delač.


11.04.2024

Matej Perovnik o raziskavi presnovnih omrežij in Alzheimerjeve bolezni

Tokrat bomo znova zapluli na področje nevrodegenerativnih bolezni in predstavili zanimivo raziskavo, ki jo je opravila ekipa nevroznanstvenikom, na čelu z dr. Matejem Perovnikom, mladim zdravnikom, specializantom nevrologije, ki se nam bo pridružil v naslednjih minutah. Raziskava, o kateri bomo govorili, je bila pred letom dni objavljena v ugledni znanstveni reviji Alzheimers& Dementia. Pripravlja: Mojca Delač.


28.03.2024

ŠČEGETANJA Pisano na kožo

Kakšen zanimiv mesec je za nami! Teden možganov je letos postregel s temo možganov in spolnosti in štirim marčnim epizodam, ki smo jim nadeli ime Ščegetanja, smo se tradicionalno pridružili tudi v Možganih na dlani. To je vselej priložnost za povezovanje v ustvarjalna omrežja in to se mi, ker o omrežjih govorimo, zdi še posebno lepo. Tokrat pa nas bo pobožala naša koža. No, pravzaprav – mi bomo pobožali njo! Oddajo pripravlja Mojca Delač.


21.03.2024

Koliko že vemo o možganih in spolni želji?

V tretji epizodi marčevske serije Ščegetanja raziskujemo, kaj se dogaja v naših možganih, ko se pojavi spolna želja. Ker pa je to kompleksen koncept, ki ga seveda ne moremo stlačiti v predalčke, skušamo nanj pogledati z več vidikov. Zanimalo nas je tudi, kako občutek poželenja opišejo obiskovalci letošnjega Tedna možganov. Vabljeni k poslušanju!


14.03.2024

Pornografija, možgani in zasvojenost

Ob Tednu možganov, ki je letos posvečen spolnosti, raziskujemo odvisnost od pornografije, kakšni so simptomi, kaj se dogaja v naših možganih, zakaj je lahko izpostavljenost otrok in mladostnikov pornografiji problematična in kakšne dodatne nevarnosti je prinesel razmah sodobnih tehnologij. V skupni epizodi z oddajo Možgani na dlani na Prvem tudi o pozitivnih plateh rabe pornografije.


14.03.2024

ŠČEGETANJA Možgani in zasvojenost s pornografijo

Pomen možganov in spolnosti so prepoznali v Tednu možganov, ki se te dni odvija pod sloganom »Greva na samo«. No, mi pa nikakor ne bomo sami, se pa bomo pogovarjali o pomembnih temah, s katerimi se bržkone res prvič srečamo v intimi. V posebni skupni epizodi Možganov na dlani in Frekvence X Luka Hvalc in Mojca Delač raziskujeta (mlade) možgane in zasvojenost s pornografijo.


07.03.2024

ŠČEGETANJA: Ali sildenafil (Viagra) res vpliva na manjše tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni?

Marec je vsekakor najbolj možganski mesec, če sklepamo po tem, da se marsikje po svetu odvija Teden možganov, seveda tudi pri nas. In tudi letos smo v Možganih na dlani zraven! V prvi epizodi serije se nam pridruži prof. dr. Mojca Kržan, ki bo s farmakološkega vidika pokomentirala nedavno objavljene izsledke raziskave o povezavi med zdravilom za erektilno disfunkcijo in tveganjem za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Pripravlja: Mojca Delač.


28.02.2024

Dr. Tadej Debevec: Plezanje in hipoksija - telo naredi vse, da omogoči dotok kisika v možgane

V Možgani na dlani znova dobrodošli v plezalni steni. še zadnja, tretja epizoda mini serije o plezanju je pred nami. V prvi smo se z Mino Markovič in prof. dr. Borutom Škodlarjem pogovarjali o duševnem zdravju in psiholoških vidikih plezanja, v drugi sta Ahac Istenič in prof. dr. Uroš Marušič pod drobnogled vzela kineziologijo plezanja in nevrobiologijo tega gibanja.Tokrat pa gremo iz dvoran in sten nižjih nadmorskih višin precej višje, tja, kjer je oskrbe s kisikom manj, kot so jo naši možgani sicer vajeni. Dr. Tadej Debevec je raziskovalec, športnik, profesor športne vzgoje, gorski vodnik, inštruktor alpinizma, gorski reševalec, pa še kaj in dela zelo zanimive raziskave. Vabljeni, da se nama pridružite v Možganih na dlani! Pripravlja: Mojca Delač.


22.02.2024

Plezanje: cela kopica dražljajev za naše možgane, dobrodošla tudi v starosti

V tokratni epizodi Možganov na dlani spet potujemo v plezalno steno. Ste tudi vi kot otroci veliko plezali naokoli, recimo po drevesih, pohištvu in podobno? Prof. dr. Uroš Marušič z Inštituta za kineziološke raziskave v Kopru pravi, da se ta kompleksni elementarni gibalni vzorec ne pojavlja in spodbuja več tako pogosto, kot včasih, za naše možgane in telo pa je pomemben. Tudi, če želimo nabrati nekaj pomembne "rezerve" za starost. Vse bolj poglobljen pogled razvoj nevroznanosti ponuja tudi v področje rehabilitacije (športnih) plezalcev, s katero se ukvarja kineziolog Ahac Istenič. Oba sta bila gosta Mojce Delač.


Stran 1 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov