Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vseh vaših odzivov smo veseli, če ti pridejo v obliki vprašanj in radovednosti, pa še toliko bolj. Poslušalka Helena je bila pobudnica teme, ki smo jo v oddaji obravnavali tokrat. Govorili smo o obdobju, ki ga predvsem predstavnice ženskega spola imenujejo tudi »pomlad druge polovice življenja«.
V povprečju v zahodnem svetu menopavza nastopi po 51. letu starosti. Takrat začne v možganih upadati raven estrogena, zaradi česar žensko telo doživlja spremembe, med drugim izgubo reproduktivne funkcije. A naloga estrogena ni zgolj nadzorovanje reproduktivnih organov. “Estrogen spodbuja uporabo glukoze, ki je primarna energija za delovanje možganov,” razloži dr. Roberta Diaz Brinton, profesorica farmakologije in nevrologije na Univerzi v Arizoni ter direktorica tamkajšnjega Centra za inovacije v nevroznanosti.
Možgani so skoraj popolnoma odvisni od glukoze kot goriva, ki proizvaja energijo za njihovo delovanje. Ko ženske doživljajo klimakterij in menopavzo, pa v možganih nivo estrogena upade. Zanimivo je, da upad estrogena možganih včasih ni enak upadu estrogena v krvi.
Možgani predstavljajo zgolj 2 % telesne teže, a zahtevajo kar 20 % energije, ki jo za delovanje potrebuje naše telo. Ker možganom v klimakteriju primanjkuje estrogena in posledično energije, začnejo delovati v nekakšnem «preživetvenem načinu«. Prva funkcija, ki je prizadeta, je tista, ki zahteva največ energije. To so kognitivne sposobnosti, predvsem spomin.
Zelo tipično je, da ženske doživljajo, kakor ga jaz imenujem, “kako-se-mu-že-reče-sindrom”. To pomeni, da se ženska ne more spomniti besede ali fraze, kljub temu da jo ima na koncu jezika.
Ko možgani delujejo v »preživetvenem načinu«, se odzivajo podobno kot se odzivajo med stradanjem: iščejo sekundaren vir energije. Najdejo ga v lipidih, ki jih razgrajajo jetra. “Pri večini žensk ta sistem deluje in bo deloval celo njihovo življenje, medtem ko pri drugih ne. Naše raziskave se ukvarjajo z vprašanjem, kakšne so okoliščine, ki pripeljejo do te razlike,” o svojem delu pove dr. Diaz Brinton.
Mislimo, da imajo nekatere ženske večjo možnost, da bodo dobile Alzheimerjevo bolezen. To so tiste ženske, ki imajo gen imenovan APOE4. Ravno te so bolj občutljive za prehod iz primarne na sekundarni vir energije, ki ga v tem obdobju doživijo vse ženske.
Kljub temu da ženske doživljajo menopavzo različno, imajo najpogostejši simptomi, ki se v tem obdobju pojavljajo, skupno lastnost. Tako vročinski oblivi kot nespečnost, depresija in težave z zbranostjo so nevrološkega izvora.
Seveda je še nekaj simptomov, ki niso nevrološki. Razvijejo se lahko alergije na hrano, ki jih prej niste imeli, lahko se razvijejo avto-imune bolezni ali pa multipla skleroza. Ampak to so redkejši primeri.
Dokazano je, da estrogen pozitivno vpliva na določene nevrološke povezave, pove ameriška znanstvenica: “V 80-tih je bilo narejenih več študij, ki so pokazale, da imajo ženske, ki so uporabljale hormonsko terapijo, manjše tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Zdaj si spet zastavljamo enako vprašanje, ampak nanj odgovarjamo z znanostjo 21. stoletja.”
Gibamo se proti natančni medicinski strategiji, ki bo prepoznala prave ženske, v pravem času ter s pravo terapevtsko intervencijo zmanjšala in preprečila to bolezen.
Cilj raziskav, ki jih trenutno opravlja dr. Brinton je varnejša in personalizirana hormonska terapija, saj kakor pravi: »Niso vse ženske primerne za hormonsko terapijo in niso vse vrste hormonskih terapij primerne za vsako žensko.« Vse kaže, da nismo več daleč od oblikovanja personaliziranega zdravljenja – zdravljenja glede na genetiko vsake posameznice, glede na njene simptome in njene faktorje tveganja.
Objavljamo tudi pogovor z dr. Roberto Diaz Brinton v angleškem jeziku:
484 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vseh vaših odzivov smo veseli, če ti pridejo v obliki vprašanj in radovednosti, pa še toliko bolj. Poslušalka Helena je bila pobudnica teme, ki smo jo v oddaji obravnavali tokrat. Govorili smo o obdobju, ki ga predvsem predstavnice ženskega spola imenujejo tudi »pomlad druge polovice življenja«.
V povprečju v zahodnem svetu menopavza nastopi po 51. letu starosti. Takrat začne v možganih upadati raven estrogena, zaradi česar žensko telo doživlja spremembe, med drugim izgubo reproduktivne funkcije. A naloga estrogena ni zgolj nadzorovanje reproduktivnih organov. “Estrogen spodbuja uporabo glukoze, ki je primarna energija za delovanje možganov,” razloži dr. Roberta Diaz Brinton, profesorica farmakologije in nevrologije na Univerzi v Arizoni ter direktorica tamkajšnjega Centra za inovacije v nevroznanosti.
Možgani so skoraj popolnoma odvisni od glukoze kot goriva, ki proizvaja energijo za njihovo delovanje. Ko ženske doživljajo klimakterij in menopavzo, pa v možganih nivo estrogena upade. Zanimivo je, da upad estrogena možganih včasih ni enak upadu estrogena v krvi.
Možgani predstavljajo zgolj 2 % telesne teže, a zahtevajo kar 20 % energije, ki jo za delovanje potrebuje naše telo. Ker možganom v klimakteriju primanjkuje estrogena in posledično energije, začnejo delovati v nekakšnem «preživetvenem načinu«. Prva funkcija, ki je prizadeta, je tista, ki zahteva največ energije. To so kognitivne sposobnosti, predvsem spomin.
Zelo tipično je, da ženske doživljajo, kakor ga jaz imenujem, “kako-se-mu-že-reče-sindrom”. To pomeni, da se ženska ne more spomniti besede ali fraze, kljub temu da jo ima na koncu jezika.
Ko možgani delujejo v »preživetvenem načinu«, se odzivajo podobno kot se odzivajo med stradanjem: iščejo sekundaren vir energije. Najdejo ga v lipidih, ki jih razgrajajo jetra. “Pri večini žensk ta sistem deluje in bo deloval celo njihovo življenje, medtem ko pri drugih ne. Naše raziskave se ukvarjajo z vprašanjem, kakšne so okoliščine, ki pripeljejo do te razlike,” o svojem delu pove dr. Diaz Brinton.
Mislimo, da imajo nekatere ženske večjo možnost, da bodo dobile Alzheimerjevo bolezen. To so tiste ženske, ki imajo gen imenovan APOE4. Ravno te so bolj občutljive za prehod iz primarne na sekundarni vir energije, ki ga v tem obdobju doživijo vse ženske.
Kljub temu da ženske doživljajo menopavzo različno, imajo najpogostejši simptomi, ki se v tem obdobju pojavljajo, skupno lastnost. Tako vročinski oblivi kot nespečnost, depresija in težave z zbranostjo so nevrološkega izvora.
Seveda je še nekaj simptomov, ki niso nevrološki. Razvijejo se lahko alergije na hrano, ki jih prej niste imeli, lahko se razvijejo avto-imune bolezni ali pa multipla skleroza. Ampak to so redkejši primeri.
Dokazano je, da estrogen pozitivno vpliva na določene nevrološke povezave, pove ameriška znanstvenica: “V 80-tih je bilo narejenih več študij, ki so pokazale, da imajo ženske, ki so uporabljale hormonsko terapijo, manjše tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Zdaj si spet zastavljamo enako vprašanje, ampak nanj odgovarjamo z znanostjo 21. stoletja.”
Gibamo se proti natančni medicinski strategiji, ki bo prepoznala prave ženske, v pravem času ter s pravo terapevtsko intervencijo zmanjšala in preprečila to bolezen.
Cilj raziskav, ki jih trenutno opravlja dr. Brinton je varnejša in personalizirana hormonska terapija, saj kakor pravi: »Niso vse ženske primerne za hormonsko terapijo in niso vse vrste hormonskih terapij primerne za vsako žensko.« Vse kaže, da nismo več daleč od oblikovanja personaliziranega zdravljenja – zdravljenja glede na genetiko vsake posameznice, glede na njene simptome in njene faktorje tveganja.
Objavljamo tudi pogovor z dr. Roberto Diaz Brinton v angleškem jeziku:
Vsem se je že zgodilo, da smo kdaj v življenju padli. Pravzaprav se življenje začne z mnogo padci. A mnogo usodnejši so tisti, ki si nam primerijo v jeseni življenja. Kaj vpliva na to, da večkrat pademo? In kako lahko s pomočjo treninga in poglobljenega razumevanja teh mehanizmov pripomoremo k boljšemu ravnotežju in kvalitetnejši starosti? O tem se v aktualni epizodi Mojca Delač pogovarja z dr. Michaelom Schwenckom z Univerze Konstanz v Nemčiji.
Prof. Sir John Hardy je največkrat citirani britanski raziskovalec na področju Alzheimerjeve bolezni. Poleg viteškega naslova in članstva v britanski kraljevi družbi, je tudi dobitnik priznanja Breaktrough Prize in pa prestižne nagrade The Brain Prize za izreden doprinos k nevroznanosti. Pretekli teden je bil osrednji govorec na mednarodni nevroznanstveni konferenci v Ljubljani, tudi o tem pa več v nadaljevanju, ko povemo, v čem je njegovo delo in izsledki tako prebojno. Avtorica oddaje in prevod: Mojca Delač. Lektura: Saša Grčman. Bral: Matej Rus. (To je posebna, daljša različica oddaje)
V Ljubljani te dni poteka 15. mednarodni kongres o energetski presnovi v možganih. Kako naši možgani presnavljajo in porabljajo energijo, kaj se zgodi, ko jim zagodi nevrodegenerativna bolezen, kot je Alzheimerjeva bolezen. O vsem tem se je Mojca Delač pogovarjala z akademikom, prof. dr. Robertom Zorcem, enim od organizatorjev konference.
Prof. dr. Mandar Jog ima zanimivo zgodbo in je eden od najuglednejših kanadskih nevrologov in nevroznanstvenikov. Je pa tudi matematik, ki je svojo študijsko pot pravzaprav začel pri fiziki. Izdal je dve knjigi, ena govori prav o matematični podstati procesiranja informacij v možganih. Bil je osrednji govorec na 40. mednarodnem simpoziju kliničnih nevrofiziologov, ki je potekal v Ljubljani, kamor je prišel drugič in se prijazno odzval tudi na vabilo v naš studio. Čeprav sem ves čas priprav razmišljala o nevrodegenerativnih boleznih in motoriki in o najnovejših dognanjih in spoznanjih, se je pogovor odvil v širše, na trenutke malo filozofske, pa tudi futuristične razsežnosti. Tudi to so naši možgani! Po njih vsak teden radovedno brska Mojca Delač.
Smo v tednu, ko je bilo velikokrat »prvič« in veliko prestopov v novo skupino ljudi, v novo okolje, v nove ureditve. Ne govorim samo o prvošolčkih, o najmlajših možgančkih bi lahko smo in bomo veliko povedali. Tokrat pa avtorico Možganov na dlani, Mojco Delač, predvsem zanimajo tisti, ki jih je 2. septembra dočakal »krst fazanov«, sprejem v 1. letnik srednje šole, ali fazaniranje. Tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je kot drugi pomen ob pojmu fazan pripisano: 'dijak prvega letnika srednje šole: nestrpno smo čakali, da se znebimo vzdevka fazan'. Nekateri pa prav nestrpno čakajo, da se te skupini pridružijo. Da človek ni otok možgani dobro vedo. In da se v odnosu do drugih ljudi v njih marsikaj zgodi, tudi. Kako pa je z različnimi iniciacijami, zakaj so zelo pomemben del naših življenj in kje je njihova meja? Kadar možgane požgečka radovednost o njihovem delovanju v družbi vselej radi v našo povabimo raziskovalko Hano Hawlina z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti. Od glave do peta popisani in porisani, ker je F fazan in ker to tako mora biti?
Živijo, ljubitelji možganov. Ti so aktivni tudi, ko smo mi na počitnicah in tudi z Možgani na dlani ni bilo prav nič drugače. V avgustovskih epizodah smo vstopili v svet motorike, torej gibanja, robotike, nevrofizioterapije in Parkinsonove bolezni, o kateri tudi danes. O motnjah ravnotežja in hoje pri osebah s Parkinsonovo boleznijo ter globoki možganski stimulaciji je na poletni šoli TBrain Boost v Piranu predaval nevrolog, doc. dr. Dejan Georgiev z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Majhen pokuk v svoje predavanje je dovolil tudi Možganom na dlani in Mojci Delač.
Kako ste kaj prijazni s svojimi možgani to poletje? Ste jim namenili tudi kaj gibanja, seveda takrat, ko jim ni prevroče? Če ste danes zjutraj brez težav vstali in se malo pretegnili ter odkorakali novemu dnevu nasproti, bodite hvaležni za to. Ni samoumevno. Kadar se namreč primeri kakšna športna poškodba ali pa celo nevrološka bolezen, gibanje postane zelo zahtevna naloga, pri kateri sodelujejo tudi nevrofizioterapevti. Pripravlja: Mojca Delač.
V tokratni avgustovski epizodi ne bo manjkalo mladostnega navdiha in znanja, o katerem bomo v prihodnosti zagotovo še slišali! Na poletni šoli TBrain Boost v Piranu smo pred mikrofon povabili Tiso Hodnik in Manco Peskar. Ena pravkar iz tujine, druga tik pred njo, obe pa raziskovalno zagnano na področju motorike in veliki ljubiteljici možganov! Pripravlja Mojca Delač.
Poletje, natančneje druga polovica julija je v Piranu znova prinesla poletno šolo, ki je povezala raziskovalce in praktike s področja človeškega gibanja in motorike. Lani se je zaključil projekt TwinBrain, tokrat pa so v sklopu novega projekta TBrainBoost skušali povezati bazično nevroznanost z industrijo. Mojca Delač se je pogovarjala z vodjo projekta, prof. dr. Urošem Marušičem z ZRS Koper.
V dneh, ko ne manjka sonca, spet kodramo našo radovednost in možgane sprašujemo, kaj ima z njimi vitamin D? Po odgovore se je Mojca Delač odpravila na Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo k prof. dr. Mojci Kržan. Zakaj je vitamin D poseben in ali res deluje tudi nevroprotektivno? Preverimo!
Gotovo ste slišali že vsaj kakšno anekdotično pripoved o tem, kako je nekdo zaradi "hudega gorja posivel čez noč". Kaj o tem že ve (nevro)znanost smo preverili pri prof. dr. Maji Bresjanac z Inštituta za patološko fiziologijo MF UL. Spomnila nas je tudi, zakaj velja tudi v poletnih dneh poskrbeti za zdravo glavo! Pripravlja: Mojca Delač.
Priča smo bili umoru v idiličnem obmorskem letovišču. Kaj se je zares zgodilo, kako zanesljiv je v resnici naš spomin? Že klasične empirične psihološke študije govorijo o potencialni nezanesljivosti očividcev kriminalnih dejanj, zdaj to z raziskavami potrjujejo tudi nevroznanost. Zakaj nas naš spomin tako pogosto vara? Odgovore na to, sta nam pomagala najti nevrolog, predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti, profesor, Dr. Zvezdan Pirtošek in doc. dr. Miha Hafner z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
21. junij je svetovni dan hude nevrodegenerativne bolezni, ki se ji reče Amiotrofična Lateralna Skleroza in o kateri smo v naših oddajah že veliko povedali, vse epizode hrani naš radijski arhiv in še enkrat hvala vsem, ki so pripovedovali o izkušnjah življenja s to boleznijo in zdravljenja. Nekateri ALS poznate tudi kot Lou Gehrigovo bolezen, po igralcu bejzbola, ki so mu jo diagnosticirali v 30ih letih prejšnjega stoletja, morda veste, da je za eno od oblik bolehal Stephen Hawking, ste slišali za bolezen motoričnega nevrona ali pa sodelovali pri polivanju z mrzlo vodo. Vse to je ALS. Mojca Delač vas tudi tokrat vabi, da greste z njo v svet čudovitega organa, ki pa se lahko s posameznikom tudi kruto poigra. Pridružila se ji bosta prof. dr. Albert Ludolph in doc. dr. Blaž Koritnik, ki se oglasi z največjega evropskega kongresa za ALS.
Prof. dr. Dick Swaab je zagotovo eden od najbolj znanih nizozemskih nevroznanstvenikov, ki deluje po vsem svetu, uveljavil pa se je predvsem z raziskavami možganske anatomije in fiziologije in v osemdesetih ustanovil tako imenovano možgansko banko. O vsem tem in tudi odgovoru na vprašanje, ali smo res naši možgani – v nadaljevanju! Pripravlja: Mojca Delač.
V tednu slepih in slabovidnih smo se poglobili v njihov sanjski svet s prof. dr. Ivano Rosenzweig in Tadejem Grumom. Možgani na dlani so v živo na sporedu vsak četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja Mojca Delač.
Pred tednom dni smo se v drugem delu mini serije Možganov na dlani o nevropatološkem delu prof. dr. Mare Popović naučili, da možgani le redko ne pokažejo, kaj se je pravzaprav zgodilo. Velikokrat pa se kaj v razvoju znanja in razumevanja zgodi tudi po naključju. V tretjem, zadnjem delu, bomo tako na dlan dobili bolezen, ki se je pred desetletji pojavila na otoški državi v Oceaniji in pomembno prispevala k razumevanju prionov, beljakovinskih kužnih delcev. Prof. dr. Mara Popović pa nam bo povedala tudi, kaj, poleg osrednjega živčevja in možganov še zanima nevropatologe in kako v jeseni življenja skrbi za svoje možgane. Na potep nas vabi Mojca Delač.
Kakšne zgodbe odkrivajo možgani? Da jih nosi v srcu, bolj kot na dlani, nam je v prvi epizodi priznala prof. dr. Mara Popović, upokojena nevropatologinja, ki se je skoraj štiri desetletja z njimi ukvarjala tako od blizu, kot le malokdo. V drugi epizodi mini serije nam bo povedala, kdaj so jo možgani presenetili ter tudi, kako so skupaj s kolegi prvi razvozlali vprašanje, s katerim se je pred leti ukvarjal ves svet. Pripravlja: Mojca Delač.
Kako je, ko imaš možgane zares na dlani? Kaj je to možganska sekcija? In kaj vse lahko pozornemu in izurjenemu očesu ali pa pod mikroskopom pove možgansko tkivo? O tem s prof. dr. Maro Popović, ki je 37 let vodila nevropatološko dejavnost pri nas. Zdaj, ko je v pokoju, pa z veseljem pripoveduje o svoji zanimivi življenjski in poklicni poti. In o zgodbah, ki jih pišejo možgani. Pripravlja: Mojca Delač.
Tokrat potujemo v svet težke nevrodegenerativne bolezni, ki je k sreči redka, pred leti pa je dobila veliko pozornosti javnosti po zaslugi ene od njenih različic. Bolezen, ki jo imamo tokrat na dlani, nastane zaradi beljakovinskih kužnih delcev, ki jim pravimo prioni, imenuje pa se Creutzfeld- Jakobova bolezen. V zadnjih dveh mesecih so pri nas diagnosticirali tri primere. Po odgovore zavijamo na Nevrološko kliniko, k vodji Centra za kognitivne motnje, dr. Milici Gregorič Kramberger. Pripravlja: Mojca Delač.
V praznično- počitniškem tednu, ko mnogi ustvarjate prekrasne nove spomine, brskamo po zakladnici epizod. Se spomnite kaj ste počeli včeraj? Mnogi boste najbrž prikimali. Kaj pa v četrtek pred štirinajstimi dnevi? Enim mesecem? Šestimi leti? Ja, marsikaj, kar se nam zgodi zbledi in utone v pozabo, obstaja pa tudi peščica posameznikov, pri katerih to ni tako in imajo izrazito dober avtobiografski spomin in se odlično spomnijo vsakega dneva življenja od določenega leta naprej. So nevronska omrežja posameznikov s to sposobnostjo drugačna? Kaj imajo skupnega? In zakaj je pozabljanje včasih koristno?O tako imenovani hipertimeziji se je Mojca Delač pogovarjala z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.
Neveljaven email naslov