Ste že doživeli kakšnega tistih hektičnih dni, ko se vsemu stresu ob koncu dneva pridruži še glavobol, vi pa se ob tem začnete spraševati, ali možgani od vsega hudega lahko bolijo?

Bolečinska pot

Če stopimo na nekaj ostrega, škodljiv dražljaj zaznajo nociceptorji – receptorji za bolečino, ki se nahajajo v koži, mišicah, sklepih in organih. “Ti prosti živčni končiči prevedejo dražljaj v električni signal, ki se prevede po živčnih vlaknih do hrbtenjače,” razloži asist. dr. Jasmina Markovič Božič, dr. med. s Kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok UKC Ljubljana, ki se ukvarja s področjem nevroanestezije.

V hrbtenjači se bolečinski dražljaj preklopi v nevrone drugega reda in se prenese do možganov. Pomembna struktura v možganih, ki zaznava senzorične in motorične funkcije ter funkcijo zavesti, je talamus.

Možganska skorja bolečino lokalizira, limbični sistem pa bolečino čustveno zazna. Ker nociceptorjev v možganih ni, možgani ne morejo boleti.

Od kod torej glavobol?

Kljub temu da možganske celice ne bolijo, bolijo strukture okrog njih. Če so recimo vzdražene možganske žile ali možganske ovojnice, občutimo glavobol.

Bolečina lahko nastane tudi zaradi vzdraženja mišic obraza, mišic vratu ali pa drugih struktur okrog glave. Kot je na primer vnetje sinusa.

“Glavobol je posledica tega, da naši možgani včasih tudi pretirano interpretirajo neko aktivacijo teh receptorjev za bolečino,” še razloži dr. Markovič Božič.

Budne možganske operacije

Dejstvo, da možgani ne morejo boleti omogoča t.i. budne možganske operacije. Bolnik lahko med operacijo sodeluje, kar olajša delo nevrokirurga. A ker okoliške strukture (mišice, skalp, pokostnica, trda možganska ovojnica) bolijo, je anestezija vseeno potrebna. Pri tej operaciji interdisciplinarna ekipa izvede t.i. skalp blok.

Potem ko kirurg odstrani kost, pride do trde možganske ovojnice, ki jo prav tako z lokalnim anestetikom anestezira, in ko prerežejo trdo možgansko ovojnico, to ne boli.

V postopek priprave pacienta na naporno operacijo je vključena tudi psihologinja. Ni namreč vsak bolnik primeren za tovrstno operacijo. Budnih možganskih operacij je sicer pri nas je med 40 in 55 na leto.