Ozrite se okoli sebe. Kaj vidite? Naši možgani so sposobni vsak trenutek predelati ogromne količine informacij in marsikaj se nam zato zdi povsem samoumevno. Dokler deluje. Tudi na primer, da je klobuk-klobuk in glava-glava. Kaj pa mož, o katerem je pisal legendarni Oliver Sacks, ki je ženino glavo zamenjal za klobuk, pa je bilo z njegovim vidom vse vredu? O tako imenovanih agnozijah se je avtorica oddaje, Mojca Delač, pogovarjala z dr. Barbaro Starovasnik Žagavec, specialistko klinične psihologije z URI Soča.

Za iztočnico raziskovanja agnozij smo vzeli znano delo prof. dr. Oliverja Sacksa

Ozrite se okoli sebe. Kaj vidite? Naši možgani so sposobni vsak trenutek predelati ogromne količine informacij in marsikaj se nam zato zdi povsem samoumevno.

“Raziskovalci Univerze v San Diegu so pred leti merili, da možgani dnevno obdelajo do 34 GB informacij, to bi pomenilo do 105.000 besed dnevno. Če damo zraven še vse slike, videe, podobe, ki jih dobimo prek elektronske pošte, je to kopica podatkov, ki bi v enem tednu sesula prenosnik”.

Tako je neverjeten “možganski procesor” ponazorila dr. Barbara Starovasnik Žagavec, specialistka klinične psihologije z URI Soča. Določene funkcije, ki jih izvajamo, postanejo zelo avtomatične.

“Na primer, da imate v torbici tri šope ključev. Pobrskali boste in od tistih treh pograbili točno pravega, ker ga po obliki že tako dobro poznate. Brez da bi sploh pogledali v torbico”.

Te pomene naši možgani povežejo v le delčku sekunde.

Kaj pa mož, o katerem je pisal legendarni prof. dr. Oliver Sacks, ki je ženino glavo zamenjal za klobuk, pa je bilo z njegovim vidom vse vredu?

“Agnozija je motnja, kjer posameznik napačno oceni ali pa ne prepozna narave in značilnosti enega senzornega dražljaja, slike, okusa, zvoka, tipa, vonja, pri čemer pa so posamezni čutilni organi nepoškodovani”.