Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za eholokacijo pri netopirjih ali delfinih ste najbrž že slišali, v tokratnem potepu med nevroni pa bomo raziskovali, koliko je že znanega o tej zmožnosti navigacije in zaznavanja prostorov s pomočjo poslušanja odmevov pri ljudeh? Gre za veščino, ki je zelo uporabna pri slepih osebah, saj si lahko na primer s klikajočimi zvoki iz ust ustvarijo sliko o prostoru. Mojca Delač je poklicala tri raziskovalce eholokacije iz Nemčije, Švedske in Velike Britanije. Veliko radovednosti in dobra mera zvokov, ki jih naši možgani torej lahko interpretirajo v sliko okolja, tudi če ga ne vidimo.
Raziskujemo eholokacijo, sposobnost, da se ob pomoči odmevov klikov, ki jih proizvajamo, orientiramo v prostoru, čeprav ne vidimo
Za eholokacijo pri netopirjih ali delfinih ste najbrž že slišali, v današnjem potepu med nevroni pa smo raziskovali, koliko je že znanega o tej zmožnosti navigacije in zaznavanja prostorov ob pomoči poslušanja odmevov pri ljudeh.
Prof. dr. Lore Thaler (Durham University) nam je pojasnila, kaj se pri eholokaciji dogaja v naših možganih:
Ko ljudje poslušamo zvoke, se seveda aktivirajo naša avditorna področja v možganih. Ko smo še podrobneje raziskovali, kaj se dogaja, ko poslušamo odmeve, pa smo ugotovili, da se je povečala aktivnost v delih možganov, ki so povezani s procesiranjem vidnih informacij. To je veljalo za tiste ljudi, ki so imeli izkušnje z eholokacijo.
Naši možgani imajo čudovito sposobnost nevroplastičnosti, to pomeni, da znajo poiskati nove poti, če se na siceršnjih pojavijo kakšne zapreke. Tako je tudi pri ljudeh, ki ne vidijo.
Vidimo in slišimo z možgani. Informacije tja prihajajo skozi naše oči ali ušesa. Če vidimo, te informacije dobimo prek oči, pri slepih pa pridejo z odmevi prek ušes, še vedno pa jih bodo procesirali možgani. Eholokacija nam da veliko informacij o prostoru. Naša vizualna skorja v možganih pa je najbolj specializirana prav za te informacije, zato je naša hipoteza, da to vpliva na aktivnost v vidnih predelih možganov, čeprav informacijo dobijo prek zvoka, ne prek svetlobe.
Prof. dr. Bo Schenkman (KTH Royal Institute of Technology, Stockholm) se skupaj s svojimi sodelavci ukvarja predvsem s tako imenovanimi psihofizičnimi raziskavami eholokacije pri ljudeh:
V enem od naših eksperimentov smo imeli posnete zvoke iz narave. Potem pa smo pri teh zvokih modificirali ali odstranili bodisi višino ali pa glasnost. Ugotavljali in primerjali smo, kako so to zaznavali ljudje, ki vidijo, in kako slepi sodelujoči. Ugotovili smo, da je informacija o višini nekega tona bolj pomembna kot glasnost. Najbolje pa je seveda, če imamo informacije o obojem. Pri tem so slepi posamezniki učinkovitejši.
Kot je poudaril, se pri tem ukvarjajo z detekcijo samo, seveda pa obstaja več raziskav, v katerih se na primer posvečajo temu, kako natančno znajo ljudje ob pomoči eholokacije določiti in zaznati predmete okoli sebe in njihovo odmaknjenost. Dr. Virginia Flanagin (Nemški Center za vrtoglavico in težave z ravnotežjem, München)
Ljudje so se sprehajali skozi različno velike sobe in pri tem z usti proizvajali klike. Lahko so ugotovili, ali je soba velika ali majhna. Če je bila ena soba velika recimo 10 kvadratnih metrov, so lahko ugotovili, ali je naslednja še dodatni meter večja ali ne. To je kar dobro, kajne?
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Za eholokacijo pri netopirjih ali delfinih ste najbrž že slišali, v tokratnem potepu med nevroni pa bomo raziskovali, koliko je že znanega o tej zmožnosti navigacije in zaznavanja prostorov s pomočjo poslušanja odmevov pri ljudeh? Gre za veščino, ki je zelo uporabna pri slepih osebah, saj si lahko na primer s klikajočimi zvoki iz ust ustvarijo sliko o prostoru. Mojca Delač je poklicala tri raziskovalce eholokacije iz Nemčije, Švedske in Velike Britanije. Veliko radovednosti in dobra mera zvokov, ki jih naši možgani torej lahko interpretirajo v sliko okolja, tudi če ga ne vidimo.
Raziskujemo eholokacijo, sposobnost, da se ob pomoči odmevov klikov, ki jih proizvajamo, orientiramo v prostoru, čeprav ne vidimo
Za eholokacijo pri netopirjih ali delfinih ste najbrž že slišali, v današnjem potepu med nevroni pa smo raziskovali, koliko je že znanega o tej zmožnosti navigacije in zaznavanja prostorov ob pomoči poslušanja odmevov pri ljudeh.
Prof. dr. Lore Thaler (Durham University) nam je pojasnila, kaj se pri eholokaciji dogaja v naših možganih:
Ko ljudje poslušamo zvoke, se seveda aktivirajo naša avditorna področja v možganih. Ko smo še podrobneje raziskovali, kaj se dogaja, ko poslušamo odmeve, pa smo ugotovili, da se je povečala aktivnost v delih možganov, ki so povezani s procesiranjem vidnih informacij. To je veljalo za tiste ljudi, ki so imeli izkušnje z eholokacijo.
Naši možgani imajo čudovito sposobnost nevroplastičnosti, to pomeni, da znajo poiskati nove poti, če se na siceršnjih pojavijo kakšne zapreke. Tako je tudi pri ljudeh, ki ne vidijo.
Vidimo in slišimo z možgani. Informacije tja prihajajo skozi naše oči ali ušesa. Če vidimo, te informacije dobimo prek oči, pri slepih pa pridejo z odmevi prek ušes, še vedno pa jih bodo procesirali možgani. Eholokacija nam da veliko informacij o prostoru. Naša vizualna skorja v možganih pa je najbolj specializirana prav za te informacije, zato je naša hipoteza, da to vpliva na aktivnost v vidnih predelih možganov, čeprav informacijo dobijo prek zvoka, ne prek svetlobe.
Prof. dr. Bo Schenkman (KTH Royal Institute of Technology, Stockholm) se skupaj s svojimi sodelavci ukvarja predvsem s tako imenovanimi psihofizičnimi raziskavami eholokacije pri ljudeh:
V enem od naših eksperimentov smo imeli posnete zvoke iz narave. Potem pa smo pri teh zvokih modificirali ali odstranili bodisi višino ali pa glasnost. Ugotavljali in primerjali smo, kako so to zaznavali ljudje, ki vidijo, in kako slepi sodelujoči. Ugotovili smo, da je informacija o višini nekega tona bolj pomembna kot glasnost. Najbolje pa je seveda, če imamo informacije o obojem. Pri tem so slepi posamezniki učinkovitejši.
Kot je poudaril, se pri tem ukvarjajo z detekcijo samo, seveda pa obstaja več raziskav, v katerih se na primer posvečajo temu, kako natančno znajo ljudje ob pomoči eholokacije določiti in zaznati predmete okoli sebe in njihovo odmaknjenost. Dr. Virginia Flanagin (Nemški Center za vrtoglavico in težave z ravnotežjem, München)
Ljudje so se sprehajali skozi različno velike sobe in pri tem z usti proizvajali klike. Lahko so ugotovili, ali je soba velika ali majhna. Če je bila ena soba velika recimo 10 kvadratnih metrov, so lahko ugotovili, ali je naslednja še dodatni meter večja ali ne. To je kar dobro, kajne?
Tokrat bomo odpotovali v svet vidnega zaznavanja. Ko potujete, berete knjige na plaži, opazujete svet in mimoidoče ali se v novih krajih ravnate po zemljevidu, se vam zdi vse to, če dobro vidite, preprosto. Kaj pa ljudje, ki ne vidijo? Kako jim pri tem pomagajo tip in druga čutila? To smo povprašali doc. dr. Manco Tekavčič Pompe z očesne klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Oddajo je pripravila Mojca Delač.
Če nam kdo omeni komarje, se najbrž najprej spomnimo na neprijetni zvok njihovega brenčanja in neljuba poletna bližnja srečanja. Medtem ko se jezimo nanje, pa redkeje pomislimo na njihove možgane. Imajo možgani komarjev kaj skupnega s človeškimi? Koliko je že znanega o njih in zakaj je tako pomembno, da razumemo njihovo nevrobiologijo? O tem v četrtek ob 7.35 na Prvem. Oddajo pripravlja Mojca Delač.
Poletje je čas, ko se zdi, da se stres vsaj malo odpravi na počitnice in je zjutraj lažje vstati. Četudi zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne gremo na oddih ali si ne moremo privoščiti dopusta, se po navadi ob dolgih dnevih vsaj malo otresemo skrbi kje na svežem zraku. Kako pa to obdobje vpliva na naša nevronska omrežja, če se spopadajo z depresijo? Ob omembi sezonske depresije ponavadi pomislimo na temne, hladne zimske dneve, kaj pa poletni čas? O tem v četrtek ob 7.35 na Prvem! Odgovarja : dr. Lilijana Šprah, Pripravlja: Mojca Delač
Če omenim Proustove magdalenice, verjetno že brskate po spominu in v možganih iščete predalček z naslovom »Šolsko znanje«. Ta grižljaj peciva – magdalenica pomočena v čaj – je namreč ena bolj prepoznavnih metafor v svetovni književnosti. Darja Pograjc ni raziskovala književnosti, ampak je ta Proustov občutek varnosti in spomin na otroštvo, ki ga je priklical grižljaj peciva, iskala v glasbi. Saj veste, ko na radiu zavrtijo pesem, ki je že leta in leta niste slišali, pa vas v trenutku odpelje na točno določen kraj ali v točno določen čas v življenju, ob tem pa vas preplavijo čustva, ki so vas preplavila takrat. Možgani na dlani tokrat v sodelovanju z Diano Omigie, predavateljico z Oddelka za psihologijo na Goldsmiths, University of London, in Johnatanom Ayerstom, doktorskim študentom psihologije glasbe, ki v svoji doktorski nalogi preučuje psihološki vidik glasbene improvizacije, kjer se precej naslanja ravno na povezavo s Proustom.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Nevrobiološke raziskave so ponudile veliko spoznanj o vzrokih in posledicah izgorevanja, pravi dr. Andreja Pšeničny, s katero tokrat potujemo v svet naših omrežij. Psihoterapevte seveda še zlasti zanima tako imenovana nevrobiološka ranljivost, zaradi katere začnejo določeni ljudje v določenih okoliščinah izgorevati. Tudi o tem v četrtkovih jutranjih minutah za možgane, v katerih bomo med drugim izvedeli, kaj je to adrenalna izgorelost, kakšna je razlika med izgorelostjo in delovno izčrpanostjo in kako se naši možgani oziroma celoten organizem zaščiti pred popolno izčrpanostjo in drugimi simptomi izgorelosti. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
V Ljubljani je minuli teden potekala mednarodna konferenca »Avtizem v prvih letih življenja«, na kateri je bila glavna govornica dr. Hanna Alonim iz Izraela, ena od vodilnih svetovnih strokovnjakinj za avtizem v najzgodnejšem obdobju življenja. Skupaj z njo bomo pogledali v nevrobiološko podstat tega spektra motenj, poizvedeli kaj ima z njo tehnologija in epigenetika ter tudi zakaj je tako pomembno, da se tveganje za avtizem odkrije čimprej v razvoju otroka. Pripravlja: Mojca Delač.
V tokratni epizodi znova plujemo v svet demence, a tokrat – malo drugače. Kje sem ostala? je predstava, pri kateri sta avtorici na odrske deske prelili izkušnje z zgodbama svojih babic. Po podatkih organizacije Alzehimer’s Diesease International predstavlja demenca enega od najpomembnejših globalnih zdravstvenih in socialnih problemov 21. stoletja. Diagnoza je še vedno prepogosto postavljena prepozno, tudi zaradi stigme, ki še vedno obstaja. O prepletanju umetnosti in znanosti ter o izkušnjah z življenjem in odnosi, v katere poseže demenca, v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
V tokratni epizodi bomo odgovorili na vprašanje: Kaj se dogaja z našimi možgani, ko omedlimo? Sinkopa je prehodna, kratkotrajna izguba zavesti. Možgani so za svoje delovanje v vsakem trenutku odvisni od dotoka sveže krvi. Lahko pa se zgodi, da zaradi različnih razlogov pride do zmanjšanja te prekrvavitve. O mehanizmih sinkope, vzrokih in tudi o tem, kaj lahko storimo, če opazimo opozorilne znake, nam bo povedala prof. dr. Maja Bresjanac. V svet nevronov in omedlevice zavijamo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
Prof. dr. Monique Cherrier je nevropsihologinja in raziskovalka na Oddelku za psihiatrijo in vedenjske znanosti na Univerzi Washington v Seattlu. Posebej jo zanima povezava med hormoni, staranjem, rakom, bolečino in človeškim zaznavanjem. Mojca Delač jo je povabila pred radijski mikrofon in jo prosila, da nas za nekaj minut odpelje v svet androgenov, torej moških spolnih hormonov, in kognicije. In zgodba je kmalu dobila veliko širši kontekst.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov